»Vodje veliko časa učimo, KAJ delati. Ne vzamemo pa si dovolj časa, da bi jih naučili, kaj PRENEHATI. Polovica vodjem, ki sem jih srečal, se ni treba učiti, kaj delati. Naučiti se morajo, kaj prenehati delati.«
Peter Drucker
Spodbujen s citatom Petra Druckerja in spoznanji mojega mentorja Marshalla Goldsmitha začenjam serijo prispevkov na temo, kaj lahko nehamo delati. Ko sem prvič prebral citat, sem pomislil na svoje delavnice za vodenje in prodajo, ter spoznal, da tudi sam vse prevečkrat delim nasvete kako je potrebno kaj delati. Če greste vprašat dr. Googla, boste dobili 1001 odgovor in različne sezname, kako nekaj narediti. Tudi ogromno knjig ima naslove, ki se začnejo s KAKO ali 101 nasvet kako …. Imam občutek, da ljudje hočejo samo še recepte, kako naj kaj naredijo. Vse je usmerjeno k pozitivnem ukrepanju. Problem pa je, da take stvari zahtevajo veliko časa. Časa pa nimamo neomejeno.
Naravnanost k ukrepanju
Zakaj smo tako močno usmerjeni k ukrepanju? Zakaj tako radi dajemo vsa ta priporočila, kaj bi bilo potrebno delati? Poglejmo prodajo. Ko se prodajalci vrnejo s terena, jih bomo nagradili za to, ker so dobili nova naročila, ker so bili uspešni in sklenili nove posle. Ker so prodali. Kdaj ste že slišali, da so nagradili prodajalca, ki ni prinesel naročila, ki ni naredil prodaje? Mogoče je prodajalec, ki je dobil naročilo, sklenil posel pod pogoji, ki so se kasneje izkazali za slabe. Podjetju so celo lahko prinesli izgubo, vendar bomo tega prodajalca na začetku še vedno slavili. Tistega, ki pa ni prinesel posla, pa najverjetneje ne. Podobna zgodba je ob prevzemih. Ko podjetje naredi prevzem, vsi pišejo o tem, čeprav se pozneje pogosto izkaže, da prevzem ni bil tako uspešen kot je bilo sprva načrtovano. Slavimo uspehe in proaktivnost. So tudi svetle izjeme. Sodelavcem in prijateljem iz srca lahko čestitamo, če so nehali kaditi. To je velik uspeh in vsakega, ki se poda na to pot, bi morali vzpodbujati.
Svoja vedenja in vedenja drugih pogosto označujemo kot dobra ali slaba. Pozabljamo pa, da so lahko določena vedenja tudi nevtralna. Vzemimo primer. Mogoče ste na delavnici, ki ste jo obiskali ali ste nekje prebrali oz. dobili nasvet, da je dobro biti prijazen. Prijazni ljudje dosežejo veliko več, so vam rekli in vi ste se odločili, da želite postati bolj prijazna oseba.
Popolna preobrazba
Torej, kaj vse lahko naredite, da boste bolj prijazni do ljudi okoli sebe? Verjetno vam pride na pamet kar nekaj stvari, kaj bi lahko naredili. Ljudem, ki jih srečate, bi se lahko nasmehnili in jih prijazno pozdravili, se ustavili pri sodelavcu in z njim poklepetali. Ljudi, sodelavce in domače bi lahko začeli več hvaliti, jim deliti komplimente, se zahvalili za malenkosti in večkrat rekli hvala in prosim. Mogoče boste večkrat ponudili svojo pomoč. Upoštevate zlato pravilo: obravnavate druge tako, kot bi želeli, da drugi obravnavajo vas. Več poslušate in manj govorite. Prijazni ljudje prinesejo rože, govorijo po pravici, so iskreni. Imajo radi živali. Opazijo malenkosti. So vljudni in vam odstopijo sedež v avtobusu. So pripravljeni deliti stvari, …. in še bi lahko naštevali. Skratka, ko tole berete, vidite, da biti prijazen pomeni skoraj popolno preobrazbo, kot tisto, ki jo vidite v popularnih resničnostnih oddajah. Samo tam je okoli osebe, ki jo preobražajo, tim ljudi, vi pa ste sami. Upam, da sem vam uspel naslikati sliko, kako zahteven projekt je to in tu tiči tudi vzrok, zakaj tako malo ljudi uspe narediti tako preobrazbo. Ljudje smo bitja navad in nekaj pozitivnih sprememb bomo že vpeljali v svoje življenje! Kaj pa 10 ali več kot sem jih opisal zgoraj? Težko. Redkim to uspe.
Obstaja še druga možnost, ki je bolj preprosta in ki upošteva dejstvo, da so določena vedenja nevtralna. Ni potrebno postati prijazna oseba, če to do sedaj niste bili, dovolj je že, da nehate biti »zateženi«, da nehate biti zoprni. Tu ni potrebno prav veliko narediti. Ni potrebna popolna preobrazba, preprosto nehate delati določene stvari.
Nehajte delati
Naj navedem nekaj primerov. Sodelavec vam predstavi novico ali vam da predlog in ni vam treba reči, da to že veste in da ste že stokrat poizkusili. Preprosto ostanete tiho. Ko nekdo pride k vam z določeno idejo, je ni potrebno takoj raztrgati in pokritizirati. Nekateri to idejo še izboljšajo in dodajo svoj predlog in s tem vzamejo lastništvo predlagatelju. Ostanete tiho in o ideji razmislite, če vam je zanimiva, jo uporabite, drugače ne. Ste kaj izgubili? Nič. Ste kaj pridobili? Veliko! Sodelavec vam bo mogoče prinesel še kakšno idejo, novico. Torej, če boste dobro poslušali in bili preprosto tiho, ko vam ljudje govorijo ideje, jih boste mogoče slišali veliko. Paulus Lining je rekel, če hočete imeti dobre ideje,
potem morate imeti veliko slabih idej. Ko se nekdo ne strinja z vašo odločitvijo ali predlogom, se ne začnete prepirati z njim ali branite svojo odločitev. Ostanete tiho in razmislite, če je njegova pripomba umestna. Preprosto ne naredite ničesar. Nehate komentirati, nehate se opravičevati. Veliko stvari lahko preprosto nehate delati.
V prodaji npr. učimo prodajalce, da naj poslušajo stranke in jim posvečajo vso svojo pozornost. Lahko bi jih lahko učili samo to, da naj prenehajo govoriti le o sebi. Vodje učimo veščin aktivnega poslušanja, namesto da bi jih opozorili, da preprosto nehajo brskati po svojem mobilnem telefonu ali odgovarjati na e-pošto medtem ko sodelavci govorijo. Po e-pošti dobite nasvet, kako biti boljši starš in kaj vse morate narediti za to, ko pa bi preprosto lahko samo nehali gledati televizijo ali brati časopis, ko so otroci v bližini in se z njimi pogovarjali. Preprosto nehajte delati!
Naredi in nehaj delati seznam
Večina od vas ima verjetno seznam, kaj vse je potrebno narediti – »naredi seznam« ali kaj podobnega. Tam si zapisujete vse mogoče aktivnosti, kaj vse bi bilo dobro narediti in pogosto se najde na tem seznamu tudi kakšna vedenjska preobrazba, kot postati boljši poslušalec, biti bolj prijazen, pravočasno prihajati na sestanke, več časa preživeti z otroci in podobno. Prav je, da imate naredi seznam, tudi sam ga vestno uporabljam in je čudovito orodje za izboljšanje osebne učinkovitosti.
Priporočam vam, da poleg tega naredi seznama začnete uporabljati še seznam »prenehaj delati«. Takoj zdajle si vzemite nekaj časa in se vprašajte: »Kaj vse bi lahko prenehal/a delati, da bi bil/a bolj uspeš(e)n/a?«
V naslednjih prispevkih se bom osredotočil na nekaj najpogostejših vedenj, ki jih delamo v službi in doma, ki spodkopljejo našo uspešnost. Vse kar je potrebno narediti je, da se jih zaveste in jih nehate delati. Upam, da boste v tej seriji člankov MKVR (mali koraki – veliki rezultati) dobili kar nekaj idej.
Predvsem pa že danes lahko razmislite, kaj lahko nehate delati ali vsaj delate manj. Mogoče boste manj kritizirali, se manj prepirali, manj težili k popolnosti, se manj hvalili kako ste dobri in pomembni in še kaj lahko najdete, kaj ne da? Ostanite z nami, ker bo še zanimivo!
Vir:
- Marshal Goldsmith: What got you here, won’t got you there, Profile Books, London 2007