»Samo ena stvar naredi osebo resnično srečno: da dela tisto, za kar je ustvarjena.«
Paul Heyse, pisatelj in pesnik, Nobelov nagrajenec 1910
Življenje v gozdu je bilo idilično. Vsakdo je delal po svojih najboljših močeh, predvsem pa tisto, za kar je bil ustvarjen. Vse je potekalo skladno z ritmi narave in po ustaljenih kolesnicah.
Nekega dne so se živali zbrale in začele razmišljati, kaj bi lahko naredile, da bi življenje v gozdu še izboljšale. Razmišljale so in razmišljale, dokler ni ena od njih predlagala, da bi šli k ljudem pogledat kako oni izboljšujejo stvari. Ni bilo potrebno reči dvakrat. Živali so izvolile delegacijo, ki se je odpravila na obisk k ljudem. Njihova naloga je bila, da ugotovijo, kaj dela človeško družbo tako uspešno, da zavojujejo cel planet in da tudi stalno krčijo njihov življenjski prostor.
Po nekaj dneh temeljitega raziskovanja se je delegacija vrnila in poročala o svojih ugotovitvah. Nič takega ne delajo, kar ne bi tudi mi delali. Večina jih vsak dan odide iz njihovih brlogov – pravijo, da hodijo delat, nato se vračajo s hrano. Doma se igrajo in vzgajajo svoje mladiče, se z njimi igrajo. Radi se zabavajo in tudi jočejo, ko kdo umre. Skratka, življenje je podobno. Obstaja pa ena razlika, namreč svoje mladičke pošiljajo v inštitucijo, ki ji rečejo šola. V tej šoli človeški mladiči obiskujejo različne predmete in se učijo o vseh mogočih stvareh. Tako postajajo vse pametnejši in človeška družba se hitro razvija.
Delegacija je predlagala, če želijo narediti nekaj pomembnega, potem je smiselno, da vpeljejo šolo. Zopet so sklicali posvet vseh živali v gozdu in z navdušenjem so sprejele to idejo. Nova delegacija je dobila nalogo, da preuči človeški šolski sistem. Glavne ugotovitve so bile: vsi otroci, ne glede na to od kod so in kakšni so njihovi starši, hodijo v šolo. Vsi obiskujejo iste predmete. Predmeti so pomembni za razvoj in preživetje človeške družbe. Torej, moramo nekaj podobnega narediti tudi mi, so menile živali. Rečeno, storjeno. Živali so se torej dogovorile, da bodo vsi živalski mladiči obiskovali šolo. V tej šoli se bodo učili predmete, ki so pomembni za preživetje v gozdu. Živali so se odločile, da so to tek, plavanje, plezanje in letenje. Razložitev je bila preprosta, včasih pridejo določeni ljudje, ki sebe kličejo lovci in takrat je potrebno zbežati. Gozd je prostran in včasih pomaga tek, če so reke ali jezera, je dobro znati plavati. Pomaga, če se skriješ na drevo, tako da je plezanje kar nujno. Letenje pa je tudi koristno, če se znajdeš na vrhu hriba ali pred prepadom. Tako kot pri ljudeh bodo tudi vsi živalski mladiči obiskovali vse predmete.
Prišel je prvi dan šole. Starši so pospremili mladičke v šolo in komaj so čakali, da se bodo popoldne vrnili domov. Tako je iniciativna račka prišla domov in seveda je sledilo vprašanje, kako je bilo v šoli. Račka je bila navdušena. Prvi dan je bilo na urniku plavanje. Naša iniciativna račka je bila izjemno uspešna pri plavanju. Plavala je celo bolje kot učitelj. Staršem se je pohvalila in rekla, da ima šolo izjemno rada.
Naslednje dneve so bili na urniku tudi drugi predmeti. Pri letenju je dobivala povprečne ocene, pri teku, je bila komaj zadostna, plezanje pa je bilo povsem brezupno. Zato so ji dodali dopolnili pouk plezanja. Ker je morala trenirati gibe, kot so oprijemanje s perutničkami in tačkami, ki ji niso najbolj ležali, so ji tačke in perutničke otekle. Zaradi tega je čez nekaj časa postala le še povprečna pri plavanju. To je bilo za šolo še vedno sprejemljivo, za njenega učitelja plavanja še toliko bolj. Nikogar razen nje to ni posebno skrbelo. Ko se je potožila doma, je dobila poduk še od staršev, češ, kaj pa misliš, kaj pa se greš. »Midva se odrekava, hodiva v službo, da boš ti imela boljše življenje,«, ti pa takole govoriš. »V šolo boš hodila, se pridno učila in pika!«
Korektni in previdni zajček je začel kot najboljši v razredu pri teku. Bil je celo boljši od svojega učitelja. Bil pa je povsem zanič pri plavanju. Ker je moral stalno hoditi na dopolnili pouk plavanja, so mu začele noge trzati – tudi med tekom je delal plavalne gibe in zaradi tega postal povprečen tudi pri teku. To je bilo za vse razen za njega sprejemljivo.
Stanovitna veverica je bila odlična pri plezanju, vendar pa se je morala letenja učiti povsem znova, začenši pri tleh in ne z vrha drevesa, kot je sama hotela. Učitelj letenja je vztrajal, da mora zleteti s tal. Zaradi tolikokratnega poskušanja vzletanja s tal so ji tako zatekle noge, da je začela dobivati tudi slabše ocene pri plezanju in teku. Postala je povprečna, kar pa ni motilo nikogar razen nje.
Dominantni orel se je vsem zdel problematičen. Pri uri plezanja je sicer vse prekosil, vključno z učiteljem, saj je vedno prvi prišel na vrh drevesa. To pa je počel na svojevrsten način, ki pa ni bil v skladu s šolskimi pravili. Učitelj plezanja je vztrajal, da se mora oprijemati debla ali vej, ko pleza. Zaradi svojeglavosti je bil pogosto po pouku zaprt in moral je stokrat napisati: “Goljufati ni dovoljeno.” Zaradi tega mu je zmanjkalo časa za njegovo najljubše opravilo – letenje, ki mu je bilo tako ljubo, vendar šolsko delo je pač prvo na vrsti…
Riba je predčasno prekinila šolanje, ker jo je vse skupaj dolgočasilo. Njej so se vsi štirje predmeti zdeli enaki, vendar tega ni nihče razumel, saj ribe sploh niso poznali. Bila je vedno sama in se je počutila osamljeno. Najbolj problematičen je bil čmrlj, zato ga je učitelj poslal k zdravniku Sovi na testiranje. Dr. Sova je ugotovil, da ima čmrlj premajhna krila in da so le-ta na povsem napačnem koncu in da v bistvu sploh ne more leteti. Čmrlj zdravnikovega poročila seveda ni nikoli videl, zato se na to ni oziral in je še naprej letal po svoje, ter nabiral med. Tudi za šolo mu je bilo vedno manj mar. Verjetno tudi vi poznate kakšnega čmrlja? Ste dobili sliko? Lahko bi še nadaljevali s takimi in podobnimi primeri.
*Vsaka podobnost s človeško šolo in življenjem je zgolj naključna
Kaj nas uči živalska zgodba?
Vsaka od teh živali je in bo najbolj učinkovita v situaciji za katero je bila ustvarjena. Neučinkovita pa bo v okoliščinah, ki ji ne ustrezajo. Tako kot živali v basni imamo tudi ljudje prednosti in slabosti. Tudi mi bomo bolj učinkoviti v okoliščinah, ki zahtevajo naše prednosti. Vzemimo raco. Raca je podobna otroku, ki mu gre dobro pri matematiki, pri slovenskem jeziku pa ne. Zato mora na dopolnilni pouk in dobiva dodatne naloge iz slovenščine, medtem ko njegovi sošolci računajo. Pri matematiki zato izgubi svojo ostrino, slovenščine pa se uči le za dvojko ali trojko. To pa je sprejemljivo in nikogar razen otroka to več ne moti.
Kaj lahko naredite?
Če želimo biti v življenju uspešni, si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja:
- Kaj so moje prednosti?
- Katere so moje slabosti?
- Kako in kdaj lahko povečam svojo učinkovitost tako, da bom gradil na mojih prednostih?
Pri tem si lahko pomagate z znanstveno utemeljenimi in preverjenim orodjem persolog osebnostni profil. To orodje temelji na 40-letnem raziskovanju prof. dr. Johna Geierja in njegovih sodelavcev. Še pred tem pa je temelje za analizo postavil dr. William M. Marston (1893 – 1947), psiholog z univerze Kolumbija (Columbia University), ki je leta 1927 razvil teorijo človeškega vedenja v svoji knjigi Čustva normalnih ljudi (Emotions of Normal People). Skozi svojo analizo je ugotovil štiri glavna vedenja, ki so do določene stopnje prisotna pri vseh ljudeh.
persolog® osebnostni profil je orodje, ki je oblikovano tako, da pomaga ljudem raziskati osebnost in vedenjski tip tako, da lahko bolje razumejo sebe in druge. Vsak posamezni profil temelji na kombinaciji naslednjih štirih osnovnih vedenj:
Dominantnost: Težnja po nadzoru, doseganju rezultatov. Osnovni namen je premagati.
Iniciativnost: Težnja po prepričevanju, izražanju, »biti slišan«. Osnovni namen je prepričati.
Stanovitnost: Težnja po stanovitnosti, stabilnosti. Osnovni namen je podpirati.
Korektnost: Težnja po pravilnosti, gotovosti, varnosti. Osnovni namen je biti točen.
Pridobite boljše razumevanje sebe in drugih z uporabo znanj o dominantnih (D), iniciativnih (I), stanovitnih (S) in korektnih (K) vedenjskih stilih štirih ljudi, ki bi jih morali poznati. Zase in za svoje sodelavce organizirajte delavnico persolog – učinkovita komunikacija.
Viri:
Friedbert Gay, Lothar Seiwert: The Behavioral Blueprint; 4 kinds of people you need to know, persolog GmbH, 2013
www.Raisingsmallsouls.com Animalschool – youtube