Radi se pohvalimo, da smo dežela gozdov. Res je, kar 58,4% naše države prekriva gozd, kar nas uvršča na četrto mestu v EU, takoj za Švedsko (74%), Finsko (72%) in Estonijo (61%). Drugo vprašanje je, kaj znamo iz tega narediti. Tokrat ne bi o tem, kako smo uspeli uničiti lesno industrijo, ampak o zdravilnem potencialu, ki ga imamo. Ga bomo znali izkoristiti? Lahko ga vsaj zase in že to je veliko!
Doza narave
K pisanju tega članka me je spodbudila knjiga avtorice Florence Williams: The Nature Fix (po domače Doza narave), ki je nedavno izšla. Izredno zanimivo branje o gozdu, naravi in njenih zdravilnih učinkih. Priporočam. Se jih zavedamo?
Japonci so prvi prepoznali terapevtsko vrednost gozda. Ni čudno, saj gre za močno poseljeno otoško državo, izredno industrializirano – kar 66% vseh Japoncev živi v mestih (za primerjavo, v Sloveniji v mestih živi okoli ¼ prebivalstva). Poleg tega so Japonci izredno delovni in preživijo na delu verjetno največ ur med vsemi razvitimi državami, zato ni čudno, da so se že v 80. letih srečali s smrtjo zaradi preveč dela, kar so poimenovali »karoshi«.
Verjetno so se zavedali, da se temu trendu ne bodo mogli upreti, zato so začeli iskati rešitve. Že dve leti zatem, leta 1982, so že začeli raziskovati zdravilne učinke gozda, kar so poimenovali Shinrin Yoku. Ta veda temelji na starodavni japonski religiji – šintoizmu in budističnih praksah, ki učijo, da moramo spustiti naravo v svoje telo skozi vseh pet čutil.
Lestvica na katero ne smemo pozabiti
Japonci imajo razlog za svoje početje – so na tretjem mestu po številu samomorov na svetu, takoj za Južno Korejo in Madžarsko; na žalost potem kmalu pridemo mi; v Evropi smo na četrtem mestu, za Madžari, Litovci in Finci. Japonci ukrepajo in imajo cilj v naslednjih letih ustvariti 100 terapevtskih gozdov. V podobni smeri ukrepajo tudi Južni Korejci in Finci.
Florence pravi: »Finci so znani po visokem mestu na lestvici sreče. Mnogi to pripisujejo dejstvu, da imajo tam tudi boljše plače. Morda pa razlog tiči drugje, recimo da ima vsak dostop do stvari, ki jih osrečujejo, kot so jezera, gozdovi, obale in za nas nenavadno dolge počitnice, ki jih predpisuje država in sonce opolnoči. (Seveda obstaja tudi temna stran tega, kot so mrak, temne zime, pretirano uživanje alkohola in razgrajanja, če se slučajno ne zamotijo s smučanjem …).«
Smo bitja narave
Človek se je razvil v naravi in je kar 99,9% svojega obstoja na Zemlji preživel v tesnem stiku z naravo. Naša fizionomija je še vedno temu prilagojena, zato nas narava pomirja. Veda, ki se s tem ukvarja – biofilija, pravi, da nam naravno okolje pomaga doseči mentalno mirnost, jasnost razmišljanja, empatijo in upanje. Biofilija nam prav tako pomaga razložiti, zakaj radi postavljamo svoje hiše in naselja ob jezera in reke. In to se verjetno tudi v prihodnosti ne bo spremenilo, instinkt kljub vsemu ostaja. Ga bomo znali ozavestiti in uporabiti?
Zdravilni učinki so merljivi
Sprehodi po gozdu v primerjavi s sprehodi v mestu za 12% znižajo raven kortizola v telesu, poleg tega tudi za 7% znižajo simpatično živčno aktivnost, zmanjšujejo krvni pritisk in za 6% znižajo srčni utrip. Tudi ocene psiholoških vprašalnikov kažejo statistične razlike pri pozitivnih vplivih na dobro razpoloženje in zmanjšano zaskrbljenost kot rezultat sprehoda v gozdu.
Raziskave, ki segajo v leto 1930, kažejo, da so ljudje, ki imajo kronično povišano stopnjo kortizola in visok krvni pritisk, bolj nagnjeni k boleznim srca, presnove, k demenci in depresiji. Nedavne raziskave potrjujejo, da nenehen stres, ki je prisoten v urbanem okolju, tako spremeni možgane, da postanemo bolj nagnjeni k obolevnosti za shizofrenijo, tesnobo in motnjam vedenja.
V Evropi je 60% bolezni, ki izvirajo iz okolja na delovnem mestu, muskularnega izvora, kot npr. težave s hrbtenico, telesne poškodbe zaradi ponavljajočih gibov ipd. Naslednja najvišja kategorija (14 %) je psihološkega izvora: stres, depresija in tesnoba. Danes temu pravimo tudi »sindrom izgorelosti«, kar ima velike posledice tako za delodajalce kot za javno zdravstvo.
Čuječnost, kot nas jo uči narava
Kadar čas preživljate v naravi, se poveča vaša čuječnost. Vse je bolj pasivno, vse poteka bolj počasi. Listje šelesti, trave se premaknejo in v naslednjem trenutku je spet tišina. Vse miruje. Oglasijo se ptice in zopet vse utihne. To je odlična terapija proti depresiji. Ko se sprehajate v naravi, je tako kot bi si nadeli rožnata očala. V naravi je vse nekoliko bolj pozitivno, stvari so med seboj bolj povezane. V takem svetu naj bi bili. Tega smo bili skozi evolucijo vajeni. Verjetno imamo tudi prijetne spomine iz otroštva, ko smo preživljali več časa v naravi. Ali bomo znali to prenesti na svoje otroke?
Ste pripravljeni investirati pet ur na mesec v sebe in svoje zdravje?
Ključno vprašanje je torej: »Kakšna je optimalna količina, lokacija, tip in velikost prostora v naravi, ki je potrebna za zdravje v vsakdanjem življenju?« Že sprehod, ki traja od 15 do 45 minut po mestnem parku, čeprav so potke tlakovane in je tam več ljudi, poleg tega pa je še vedno nekoliko prisoten mestni hrup, izboljšuje razpoloženje, vitalnost in občutek prenove.
Rezultati poskusa, ki je bil objavljen v Žurnalu psihologije okolja (Journal of Environmental Psychology) kažejo, da veliki mestni parki (ki so večji od 5 hektarov) in veliki gozdovi v ali na obrobju mest, pozitivno vplivajo na mestne prebivalce, še posebej na zdravje žensk v srednjih letih.
Zadostuje že, če človek preživi v tem gozdu pet ur na mesec. Seveda pa obstaja povezava med količino preživetega časa v gozdu in počutjem, saj več časa kot mestni prebivalci preživijo v gozdu, bolje se počutijo. Pet ur na mesec je spodnja časovna meja, da prejmete pozitivne učinke. Če lahko ta čas podaljšate, toliko več koristi prejmete in počutite se vedno bolje.
Japonske in finske raziskave so potrdile pozitivne učinke kot je nižji krvni pritisk, nižja stopnja kortizola in izboljšano razpoloženje že po 15 do 20 minutah. Po 45 do 50 minutah preživetega časa v naravi so imeli udeleženci raziskave boljše kognitivne sposobnosti, počutili so se bolj vitalne in psihično stabilnejše.
To pozabljamo in se danes od nje preveč oddaljujemo, posledice pa so vidne na vsakem koraku in predvsem jih občuti zdravstvena blagajna.
Preživite več časa v gozdu
Koristno je torej, če si vsaj za kratek čas lahko privoščite sprehod po gozdu. Daljši kot je, več koristi vam prinese. Lahko si pomagate s piramido preživljanja časa v naravi in z njeno pomočjo načrtujete čas, ki ga boste namenili sprostitvi in vsem ostalim koristim.
Na dnu piramide so naštete stvari, ki vam pomagajo pri odpravi stresa, vzpostavljanja fokusa in odpravljanje mentalne utrujenosti. Pri teh stvareh vam pomagajo že ptički, ki veselo žvrgolijo okrog vaše hiše, pisarne, drevesa ob trgovini ali parkirišču, hišni ljubljenčki, rože, ki jih imate v stanovanju ali pisarni ter okna v prostorih, kjer preživljate svoj čas, ki vam nudijo veliko naravne svetlobe. Sem spada tudi svež zrak, ki ga dobite, ko prezračite prostor ali greste iz ene stavbe v drugo ali nebo, ki ga lahko opazujete skozi okno.
Višje v piramidi kot se pomikate, več je neposrednega stika z naravo naj bi imeli. Če želite biti podobni Fincem, potem se boste morali potruditi, da se vsaj enkrat na teden odpravite v park, na vrt ali k potoku, reki, kot bi rekel Minatti, naravo, reko moraš imeti rad, …
Vsaj enkrat na mesec greste v gozd ali park, ki je že nekoliko bolj oddaljen od vašega doma. Seveda je odvisno kje živite. V Sloveniji imamo kar srečo z zelenimi površinami in večina se nas do bližnjega gozda lahko opravi kar peš.
Popolni odklop
Vsaj enkrat na leto bi morali iti globoko v gozd, kjer se resnično ne sliši več niti oddaljenega prometa, traktorjev ali motorjev, kjer je resnična tišina oz. so prisotni samo zvoki narave. Če se tako potrudite, vam bo vaš imunski sistem zelo hvaležen. Dajte si duška in se odklopite od vsakdanjih skrbi!
Prebudite otroka v sebi, odrežite si palico, vrzite kamen v vodo, splezajte na drevo ali pa ga samo objemite in presenečeni boste, koliko energije boste s tem dobili in koliko boljše bo vaše splošno počutje. Povežite se ponovno z naravo, začutite kako ste del nje in kako pripadate vesolju, ki vas podpira. Posebej vam bo to koristilo, če ste v obdobju žalovanja, če doživljate kakšne travme ali pa imate najstnika, ki mu izlet v gozd lahko pomaga na poti iskanja identitete.
Bomo znali izkoristiti naravne danosti, kot smo jih že včasih
Finci in Korejci so že začeli ukrepati. Kaj pa mi? Mi še čakamo in se ukvarjamo z »bolj pomembnimi« temami … a raje ne bi o tem. Lahko pa se naslonimo na tradicijo, ki je dobro dokumentirana, a na žalost spregledana.
Arnold Rikli, ki je živel kar 52 let na Bledu je prvi slovenski naravni zdravilec. Na Bledu je v drugi polovici 19. stoletja razvil vrhunsko evropsko središče za premagovanje bolezni in utrjevanje zdravja. Zanj so bili namreč voda, sonce in zrak vir zdravja. Znano je njegovo reklo, ki se glasi: “Voda je seveda koristna, še bolj zrak in največ svetloba”. Upanje ostaja, da si bo Bled znova povrnil to staro slavo.
Gozdovi so zastonj
Kakšno srečo imamo, da nam je to na voljo; povsod po svetu ni tako. Zakaj ne bi izkoristili te možnosti v vsej polnosti in na naraven način mimogrede poskrbeli za svoje zdravje brez čakanja v dolgih vrstah in dodatnega stresa. Predvsem v vrtcih in šolah že vzpodbujajo preživljanje časa v naravi. Na žalost kasneje to kar zanemarimo. Prav bi bilo, da bi se tudi po službah, v raznih društvih in skupinah več poudarjala in vzpodbujala pomembnost preživljanja časa v naravi. Kdaj in kam se boste odpravili in to ne samo med počitnicami ampak redno. Naj preživljanje časa v naravi postane vaš novi hobi. Splača se!