Slovenska delovna kultura skozi oči persolog® DISK modela: Vzorec, ki razkriva več kot si mislimo

V sodobnem poslovnem svetu tehnične kompetence niso več dovolj. Uspeh podjetja je danes vse bolj odvisen od veščin, ki jih pogosto podcenjujemo – komunikacije, sodelovanja, prilagodljivosti in razumevanja vedenja ljudi. Med orodji, ki pomagajo bolje razumeti te dimenzije, se vse bolj uveljavlja persolog® DISK model. Čeprav je zasnovan univerzalno, razkrije tudi zanimive značilnosti posameznih nacionalnih kultur. Eden od teh primerov je prav slovenska delovna kultura.

Kaj je DISK in zakaj ga uporabljamo v delovnem okolju

DISK model (dominantnost, iniciativnost, stabilnost, korektnost) ni test osebnosti, temveč orodje za prepoznavanje vedenjskih slogov – kako ljudje komunicirajo, sodelujejo, sprejemajo odločitve ali se odzovejo na stres. Model deli vedenje na štiri osnovne tipe:

• D – Dominanten: usmerjen k ciljem, odločen, neposreden, rad sprejema izzive.
• I – Iniciativen: družaben, navdušujoč, optimističen, odličen v mreženju.
• S – Stabilen: zanesljiv, potrpežljiv, usmerjen v sodelovanje in podporo.
• K – Korekten: natančen, analitičen, temeljit, strukturiran, rad ima pravila in standarde.

Razumevanje teh slogov ni zgolj zanimiva psihološka vaja, temveč ima konkretne koristi za delovno okolje. Vodje lažje prilagodijo stil vodenja različnim sodelavcem, ekipe bolje sodelujejo, zmanjšujejo se nesporazumi in raste zaupanje.

Slovenski vedenjski profil: stabilnost in premišljenost kot osrednji vrednoti

Analiza več kot 2.400 slovenskih zaposlenih, opravljena med letoma 2017 in 2025 (vir: ProActa d.o.o.), je pokazala izrazit vzorec:

• 36,6 % Stabilnih (S)
• 25,8 % Korektnih (K)
• 19,3 % Iniciativnih (I)
• 18,3 % Dominantnih (D)

Slovensko delovno okolje je torej izrazito zaznamovano z vrednotami stabilnosti, sodelovanja, natančnosti in upoštevanja pravil. Gre za kulturo, ki ceni zanesljivost, postopnost in kakovostno izvedbo – a je hkrati manj nagnjena k tveganju, hitremu odločanju ali ekspresivnemu izražanju idej.

 Kar kaže na prepoznaven kulturni vzorec: večina Slovencev je usmerjena v stabilnost, premišljenost, natančnost in urejenost, manj pa v impulzivnost, tveganje in dominantno vodenje. Z drugimi besedami, delovna klima, v kateri prevladuje “dobro opravljeno delo”, “postopen napredek” in “upoštevanje pravil”, a je manj prostora za preizkušanje mej, hitre premike in drzno iskanje novih poti.

Če k temu dodamo podatke o podjetniškem tkivu v Sloveniji, slika postane še bolj jasna:

• Mikro, mala in srednje velika podjetja (SME) predstavljajo okoli 99 % vseh podjetij v Sloveniji. (Statistični urad Republike Slovenije)
• Zaposlujejo približno 70 % vseh zaposlenih in ustvarijo približno 65 % prihodkov podjetij. (Portal GOV.SI)
• Velike družbe pa, čeprav jih je malo, ustvarijo največji delež prometa in dodane vrednosti. (Statistični urad Republike Slovenije)

Slovensko gospodarstvo ima torej izrazito obrtniško strukturo – številna manjša podjetja, ki temeljijo na kakovosti, zanesljivosti in postopnem razvoju. To je trdna osnova, ki daje stabilnost, a hkrati razkriva tudi drugo plat medalje: primanjkuje nam podjetniške drznosti in ambicije rasti.

Če pogledamo vedenjske podatke – z le 19,3 % Iniciativnih in 18,3 % Dominantnih – ter upoštevamo, da mikro in mala podjetja predstavljajo skoraj celotno podjetniško pokrajino, se zdi skoraj logično, da Slovenija nima svojih »unicorna*«. Ali se motim?

*Unicorn je izraz za redko podjetniško vrsto – zasebno podjetje, ki doseže vrednost več kot milijardo ameriških dolarjev, še preden vstopi na borzo. Pojem je leta 2013 uvedla investitorka Aileen Lee, ker so takšna podjetja redka kot samorogi. Unicorni so sinonim za eksplozivno rast, globalno skalabilnost in sposobnost preoblikovanja celotnih panog – od Uberja in Airbnba do Revoluta in SpaceXa. Za razliko od klasičnih podjetij, ki rastejo postopno, unicorni stavijo na drzno vizijo, hitro eksperimentiranje, velik kapital in kulturo tveganja, v kateri neuspeh ni poraz, temveč nujen korak na poti do izjemnega uspeha.

Kako se razlikujemo od drugih evropskih držav?

Primerjave z nekaterimi evropskimi državami dodatno osvetlijo našo pozicijo:

• D-A-CH (Nemčija, Avstrija, Švica): Tu prevladuje več »dominantnih« (D) in »iniciativnih« (I) tipov – torej več odločnosti, tekmovalnosti, vplivanja. Slovenci smo bolj premišljeni in procesno usmerjeni.
• Nizozemska: Bolj uravnotežen DISK profil, z večjim deležem iniciativnih posameznikov, kar se kaže v odprti komunikaciji in inovativnem razmišljanju.
• Italija: Visoka prisotnost I in D profilov ustvarja ekspresivno, hitro premikajočo se kulturo. Slovenci delujemo počasneje, a bolj sistematično.
• Norveška: Zanimiva podobnost – tudi tam prevladujeta S in K tipi. Kultura je podobno usmerjena v stabilnost, spoštovanje procesov in strukturo.

Vodstveni slogi v Sloveniji: med odločnostjo in stabilnostjo

Čeprav je slovensko delovno okolje splošno bolj stabilno in korektno, vodstveni timi kažejo drugačno dinamiko. Analiza 31 vodstvenih kolegijev (275 članov) razkriva:

• vodje pogosteje pripadajo D profilu kot splošna populacija,
• a je še vedno kar 50 % članov kolegijev S in K, kar ohranja ravnovesje in postopnost v odločanju.

Tudi razlike med spoloma so zanimive:

• Moški vodje so večinoma D profili (62 %),
• ženske direktorice pa so bolj razpršene – največ je I (40 %), s preostankom enakomerno porazdeljenim med D, S in K.

To kaže, da moški pogosteje vodijo z odločnostjo, ženske pa s poudarkom na vplivu, povezovanju in sodelovanju – kar lahko pomeni pomembno dopolnjevanje slogov

znotraj vodstvenih timov.

Kaj nam vse to pove – in kako naprej?

Slovenski persolog® DISK profil kaže, da smo narod, ki ceni:

• zanesljivost pred tveganjem,
• stabilnost pred spremembo,
• natančnost pred spontanostjo.

To so lahko odlične lastnosti za grajenje dolgoročnih odnosov, kakovostne storitve in postopno rast. A hkrati pomeni tudi izziv: v času, ko so inovacije, hitre odločitve in vplivanje ključni dejavniki uspeha, moramo aktivno razvijati tudi D in I kompetence:

• več odločnosti in prevzemanja pobude,
• več navduševanja in sposobnosti vplivanja,
• več samozavestne, a empatične komunikacije.

 Orodje sedanjosti in prihodnosti

persolog® DISK model nam ne pomaga le razumeti sebe in drugih. Pomaga nam zgraditi delovna okolja, kjer ljudje niso preslikave eden drugega – ampak raznoliki posamezniki, ki se dopolnjujejo. Razumevanje razlik ni več dodana vrednost – je temelj sodobnega vodenja.

P.S. Vabljeni , da se mi pridružite na brezplačnem enournem webinarju: Kako zgraditi zmagovalni (vodstveni) tim s pomočjo persolog® DISK analize

Sreda, 12.11. 2025 ob 11:00 – 12:00; povezava: https://us02web.zoom.us/j/6813835145?omn=87912096774

Avtor: Janez Hudovernik, persolog® master trener, svetovalec in strokovnjak za vedenjske stile (DISK)

 Vas zanima, kateri DISK profil najbolje opisuje vaš način sodelovanja ali vodenja? Pišite za individualno analizo ali delavnico za vaš tim.