Stiskanje pomaga znižati stres pred pomembnim dogodkom in dvigniti kreativnost in spomin

Nove raziskave zopet oživljajo razpravo o delovanju leve in desne polovice možganov. Leva možganska polovica nadzira govor, učenje in analitične procese; desna pa se bolj ukvarja z umetniškimi in domišljijskimi aktivnostmi. Možganski polovici, razen če nista ločeni, vedno delujeta skupaj.

[google_font font=”Open Sans” size=”25″ weight=”400″ italic=”0″ color=”#626262″ subset=””]Če ste pod stresom, stiskajte[/google_font]

Pripravljali ste se za pomemben nastop: tekma, predstavitev, pogajanja, … vendar ni šlo vse po načrtih; nekaj vas je zmedlo. Ko se učimo in vadimo novo veščino, se predvsem vključi leva možganska polovica. Z nadaljnjo vadbo veščina postane vse bolj avtomatska in se prenese v desno možgansko polovico, kjer se ta nova veščina podzavestno in avtomatsko nadzira. Ne prenese pa se samo natrenirani odziv ampak tudi način govora in položaj telesa – skratka vse kar vključuje veščino.

V tekmovalnih ali stresnih okoliščinah: na tekmi, pred občinstvom, predstavitvijo, … se pojavi živčnost – želja, da bi bili uspešni, skupaj s strahom pred neuspehom. Ta strah se odraža v povečanem delovanju leve možganske polovice, kar pomeni povečano pozornost nase in zavestna osredotočenost na to, kako delam, kako mi gre.

Ko se učimo, je taka pozornost dobrodošla. Ko pa stvar obvladamo, je pretirano zavedanje škodljivo. Zaradi prevelike zavestne osredotočenosti na to, kako mi gre v kritičnih trenutkih, dobro natrenirani sistem razpade. Veščina, ki jo normalno izvajamo brez truda, se podre zaradi prevelikega vtikanja leve možganske polovice v delovanje desne.

Presenetljivo je, da skoraj podzavestna aktivnost, kot je stiskanje žogice z vašo levo roko, lahko pomaga, da ste v kritičnih trenutkih najboljši. Raziskave pri vrhunskih športnikih na tehnični univerzi v Münchnu so pokazale, da so tisti, ki so stiskali žogico z levo roko, dosegli boljše rezultate in so imeli manjšo verjetnost, da so zatajili. Nadaljnje raziskave z izkušenimi športniki (badminton, judo in nogomet) so pokazale, da so bili desničarji veliko bolj uspešni, če so pred tekmo stiskali žogico z levo roko. Dosegali so boljše rezultate kot tisti, ki so jo stiskali z desno. Opomba: raziskava se je osredotočala samo na desničarje, ker je delovanje pri levičarjih še premalo raziskano.

Razlaga pravi, da je stiskanje leve roke okrog žogice spodbudilo delovanje desnih možganov, ki so povezani s tekočim, avtomatskim in v veliki meri podzavestnim nadzorom veščine. Aktiviranje desne možganske polovice prav tako potlači delovanje leve možganske polovice in tako zatre neproduktivno razmišljanje o zmagi ali porazu.

Raziskave so jasno pokazale, da je negativno razmišljanje in pretirano premlevanje povezano z levo možgansko polovico, medtem ko je desna polovica povezana z vrhunsko uspešnostjo pri avtomatiziranih vedenjih. Izsledki obeh raziskav imajo kar nekaj potencialnih področij za uporabo tudi izven športa. Na primer, starejši ljudje, ki se bojijo, da bi padli, se pogosto preveč osredotočajo na gibanje, bi lahko izboljšali svoje ravnotežje tako, da bi stiskali žogico ali levo roko preden bi šli na sprehod ali po stopnicah. Številni avtomatski gibi so lahko slabši zaradi prevelikega zavestnega nadzora.

Torej, pred naslednjim pomembnim dogodkom, ko morate biti najboljši, si vzemite žogico in jo stiskajte z levo roko, ali preprosto stiskajte levo pest. Najboljše so seveda žogice www.proacta.si

[google_font font=”Open Sans” size=”25″ weight=”400″ italic=”0″ color=”#626262″ subset=””]Stiskanje in ustvarjalnost[/google_font]

Obstaja še druga plat naše zgodbe, kjer vstopi tudi desna roka. Raziskava, ki je bila narejena na univerzi Montclair, je pokazala, da stiskanje roke poveča možgansko aktivnost v čelnem režnju nasprotne možganske polovice. Desna možganska polovica nadzira (in dobiva signale) iz leve polovice telesa in obratno. Stiskanje desne roke lahko pomaga oblikovati močnejše spomine dogodka ali aktivnosti tako, da aktivira levo možgansko polovico. Stiskanje leve roke vam lahko pomaga priklicati spomin, ker vam aktivira desno možgansko polovico.

To je odlično za ustvarjalnost. Ta namreč zahteva divergentno razmišljanje, povezovanje na videz nepovezanih spominov in idej v nove, koristne povezave. Torej lahko izmenično stiskanje žogice ali samo pesti pripelje do novih, ustvarjalnih povezav in idej. Ruth Proper, avtorica zgoraj omenjene raziskave, pravi, da ugotovitve kažejo, da nekateri enostavni gibi telesa lahko začasno spremenijo delovanje možganov in s tem izboljšajo spomin. Zanimivo – v vsakem primeru se splača poskusiti.

Če pa zraven vključimo še žongliranje, dobimo dodatno dimenzijo. O tem kdaj drugič.

Za več informacij o tehnikah, kako biti uspešen pod pritiskom, o treningih na temo Učinkovitega upravljanja z osebno energijo (delavnice sledijo Smernicam za promocijo zdravja na delovnem mestu, marec 2015) ali treningih za spodbujanje ustvarjalnosti, mi lahko pišete na: janez.hudovernik@proacta.si

Vir: Hendrie Weisinger: Performance under pressure; CrownPublishing, New York 2015

Ruth E. Propper: Getting a Grip on Memory: Unilateral Hand Clenching Alters Episodic Recall, Plos one, 2013