MKVR: Ali imate radi zadnjo besedo?

V prejšnjem blogu iz serije MKVR (majhni koraki veliki rezultati) sem pisal o tem, kako je potrebno razmišljati tudi o tem kaj prenehati delati. Upam, da ste že našli kaj, kar ste ali boste prenehali delati. V naslednjih blogih bom opisal nekaj najpogostejših vedenj, ki bi se jih splačalo ne delati.

Spremenite vedenje in spremenili boste rezultate

Pogosto so prav vedenjske spremembe tiste, ki jih lahko naredite, da bi postali boljši vodja, starš, sodelavec ali prijatelj. Naše vedenje je pogosto nezavedno, tako nam je blizu, nanj smo se navadili in niti ne opazimo, da kaj delamo narobe. Ker se teh stvari ne zavedamo, drugi pa nam ne povedo, jih še kar naprej delamo. Na ta način včasih škodimo sebi in odnosom, ki jih ustvarjamo. Ko boste v tem in naslednjih prispevkih v seriji MKVR brali o teh negativnih vedenjih, se vprašajte, ali bi se lahko nanašala tudi na vas. Če niste čisto sigurni, potem vzemite, da mogoče to delate, za vsak slučaj pa lahko  povprašate ljudi, ki vas poznajo. V primeru, da dobite potrditev, ukrepajte.

Ali imate radi zadnjo besedo?

Če ste po naravi bolj tekmovalna oseba, potem imate močno potrebo po zmagovanju, po tem, da imate prav za vsako ceno, da imate zadnjo besedo. Dobesedno. Pri tem moramo biti pozorni, da obstaja tanka rdeča črta med zdravo in pretirano tekmovalnostjo. Uravnotežena ambicija in tekmovalnost imata svoje mesto v naših življenjih, vendar se moramo te tanke črte zavedati. Vse prepogosto jo prestopimo.

Neprestano tekmovanje

Živimo v zelo tekmovalni družbi. Že v vrtcu se otrok zelo zgodaj nauči, da je potrebno tekmovati za vzgojiteljevo pozornost. Če želi biti v središču pozornosti ali če želi dobiti najboljšo igračo, mora tekmovati. To se kasneje samo še stopnjuje v šoli, še posebej ko pridemo na stopnjo ko se pojavijo ocene. Tedaj smo kar naenkrat razvrščeni po tem, kako dobri smo in če znamo, dobimo dobro oceno ali pohvalo učitelja. Naša tekmovalnost je nagrajena. Ko se zaposlimo se zgodba ponovi. Skratka, ves čas z nekom tekmujemo. Naša tekmovalnost nas lahko vodi do prav neumnih obnašanj.

Trgovci so se naučili izkoristiti našo tekmovalnost. Imamo kartico zvestobe in potem tekmujemo, da bomo imeli čim več točk, ki jih bomo lahko vnovčili pri naslednjih nakupih. Pridemo npr. v banko, supermarket kjer sta dve vrsti in že gledamo v kateri vrsti bomo šli skozi hitreje. Spet tekmujemo in, bog ne daj, da se kdo vrine! Zgornja dva primera niti nista tako škodljiva.

Kje vse hočemo imeti zadnjo besedo?

Kaj če začnemo tekmovati v odnosih in se tega ne zavedamo? Marshal Goldsmith v svoji knjigi Kar vas je pripeljalo sem, vas ne bo pripeljalo tja opiše primer, ki se vam lahko zgodi; mogoče se vam celo je. S partnerjem, prijateljem ste se dogovorili, da greste v restavracijo na večerjo. Partner predlaga eno restavracijo, vi predlagate drugo. V krajši razpravi poudarite, da ste prepričani, da je vaš predlog boljši, ker ste tam že bili in imajo dobro hrano in dobro postrežbo. Navsezadnje nekako privolite v partnerjev predlog. Pridete v restavracijo. Postrežba in hrana sta resnično slabi. Imate dve izbiri. Ostanete tiho in uživate v partnerjevi družbi ali pa mu/ji jasno daste vedeti, da bi bilo veliko bolje, če bi se odločila za vaš predlog. Partnerju pokažete, da se je zmotil in da ste vi imeli prav. To mogoče poveste celo večkrat in zadevo pogrevate. Ne nazadnje ste imeli prav vi in vas ni poslušal/a. Želite zmagati. Upam, da se vam to ne dogaja, vsaj ne prepogosto. Razmislite.

Takih situacij je veliko. Samo spomnite se glede izbire počitnic, enodnevnega izleta, gledališke ali kino predstave in še niza ostalih odločitev, kjer je obveljala partnerjeva odločitev, ki se na koncu ni izkazala za najboljšo. Kaj ste naredili? Raziskave kažejo, da 3/4 ljudi jasno dá partnerju vedeti, da je zamočil in da bi bila vaša odločitev boljša. Kakšne so posledice? Je to, da ste imeli prav v tej situaciji, bistveno? Lahko kaj popravite glede odločitve? Ali ta vaša pripomba in potreba po tem, da imate prav, prispeva k boljšemu odnosu z vašim partnerjem? Strinjali se boste, da ne, pa še vedno rečemo, drži? Priznajte si. Kaj pa bi morali storiti? Enostavno biti tiho in uživati v družbi partnerja, družine in narediti vse, da bi bila to odlična izkušnja. Pa smo tega sposobni?

Pogovarjate se s prijateljem in imata vročo debato, mogoče gre za lokalne volitve, ki so pred vrati. Mnenja so nasprotujoča. Vaš kandidat je prav gotovo boljši kot njegov favorit. Želite imeti na koncu zadnjo besedo?

Prisostvujete na sestanku. Na mizi je več predlogov, nekateri so boljši od drugih. Ali do onemoglosti zagovarjate svoj predlog, čeprav je mogoče nek drug boljši? Spet ta pretirana tekmovalnost!

Uživajte v trenutku

Doma  se pogovarjate o določeni temi, kjer imata s partnerjem drugačen pogled. Mogoče sploh ne gre za pomembno zadevo, ampak je dobro imeti zadnjo besedo. Pokazati želite, da imate prav. Stvari se lahko zakomplicirajo. Različni pogledi pripeljejo do prepira. Stvari postanejo vroče, besede letijo iz ene na drugo stran. Ali znate pravi čas odnehati? Mogoče se vam je zgodilo, da ste vedeli, da zadnje besede ne bodo prispevale k rešitvi nesporazuma, pa ste jih vseeno rekli. Morda preprosto zato, ker je dober občutek, če imate prav, četudi je to škodljivo za situacijo, odnos. Razmislite in naslednjič se odločite bolj modro. Ostanite tiho in uživajte v trenutku in v odnosu!

Kakšne so posledice?

Če bi naredili hitro kalkulacijo, bi videli, da je strošek vaše zmage lahko velik, da je zmaga pirova. Zavedam se, da so časi, ko
je potrebno jasno in odločno reagirati in imeti zadnjo besedo, ter potegniti črto. Vendar v zgoraj opisanih situacijah, ki naj vam služijo kot primeri, nisem povsem prepričan, če je to potrebno. Ali so poslabšani odnosi, porušeno zaupanje vredni zadnjih besed? Na to vprašanje si boste morali odgovoriti sami.