Zakaj je potrebno redefinirati delo?

5 ključnih vprašanj za leto 2016
4. 1. 2016
Jutranja energija v skodelici
25. 1. 2016
Prikaži vse

Zakaj je potrebno redefinirati delo?

Kriza vodenja

Finančna kriza še ni dobro premagana, pa se že soočamo z novo krizo, ki ima lahko enako velike ali še bolj daljnosežne posledice kot slednja. Gre za človeško energijsko krizo, krizo zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih. Finančna kriza jo je morda samo še poglobila.

Businesswoman juggling responsibilities in the office

Ta kriza je tudi posledica vodenja. Vodje in vodstva podjetij ne odigrajo svoje vloge v celoti. Dr. Jeffrey Pfeffer v svoji najnovejši knjigi Leadership BS pravi: »Vodje so izneverili svoje ljudi, svoja podjetja, širšo družbo, celo sami sebe in to z nesprejemljivo pogostostjo. Vsak dan slišimo vse več zgodb o neuspešnih vodjih.«

Kot kažejo najnovejše raziskave (več o tem v nadaljevanju) velika večina zaposlenih ni zadovoljnih na delovnem mestu, počutijo se izpraznjene, demoralizirane in brez volje, skratka nezavzete. Poznani slogani z manj narediti več, delati več za manj in podobno, so postali realnost. Vprašanje pa je, do katere mere lahko tako delamo in kakšne posledice to pušča na ljudeh. Veseli me, da se je tudi država vključila v to področje s projektom promocije zdravja na delovnem mestu. Svoje moramo narediti tudi vodje in zaposleni.

Neprimerna primerjava

Zaposlene cenimo po tem, kaj naredijo. Pričakujemo, da bodo prišli na delovno mesto in delali, ter bodo prinesli želene rezultate. Pozabljamo pa, da je to, kako delajo, neločljivo povezano s tem, kako se počutijo. Pogosto se zaposlene obravnava kot stroje, zadnje čase pa še huje, kot računalnike. Od industrijske revolucije naprej se na delavca gleda kot na stroj, zadnjih 20 let pa ga vse bolj hote ali nehote primerjamo z računalnikom. Več, hitreje, večje, postaja prevladujoča Marta. Premalo pozornosti se posveča temu, kako vzdrževati njihovo trajno sposobnost proizvajanja, njihovo zdravje in energijo.

Stroje in računalnike cenimo glede na njihovo učinkovitost, hitrost in zanesljivost. Imajo malo zahtev, ponavadi potrebujejo eno vrsto energije, mogoče še kaj »za podmazati« in delujejo. Ko se pokvarijo, jih popravimo, zamenjamo poškodovane dele ali, če je stroj preveč iztrošen, ga zamenjamo z novim, zmogljivejšim.

Zaposleni smo ljudje in ne stroji. Ljudje imamo svoje potrebe. Naše telo ni zgrajeno za delovanje 24/7 ampak potrebujemo vsak dan reden počitek za obnovo in ne kot stroji enkrat na leto za remont. Za razliko od strojev rabimo tudi več različnih vrst energije in ne samo eno. Ljudje imamo štiri osnovne energijske potrebe: fizično, čustveno, mentalno in duhovno. Vse štiri morajo biti zadovoljene, če želimo visoko motivirane in zavzete delavce.

Kakšno je stanje pri nas?

benchmarkingPomagajte ugotoviti – sodelujte v raziskavi. Vsak odgovor šteje. Prosim, da iskreno odgovorite na anketo o stanju na delovnem mestu.  Je popolnoma anonimna.    Vzela vam bo največ 10 minut časa. Na anketo! Hvala v naprej! O rezultatih bom poročal v naslednjih Pro Aktivnih novicah. Ostanite z nami.  Prosim vas, da jo posredujte tudi svojim sodelavcem, da bo čim bolj reprezentativna.

Prosimo odgovorite na anketo!

Štiri človeške energije

Peter Drucker, znameniti ameriški guru s področja menedžmenta, je dejal: “Vaša prva in najpomembnejša naloga kot vodja je, da prevzamete odgovornost za lastno energijo in potem pomagate usmerjati energijo ljudi okoli vas.” Torej bi vodje in podjetja morala poskrbeti za učinkovito upravljanje in mobilizacijo človeške energije!

Na telesni – fizični dimenziji to pomeni, da pomagajo uravnotežiti vrhunske napore, (ki so nedvomno danes potrebni, če želimo uspeti v globalnem okolju) z dovolj časa za počitek in obnovo. Pa ne samo ob koncu tedna ali na dopustu, ampak tudi znotraj delovnega časa.

Piramida uspesnosti z tekstomVodje si morajo vzeti čas, da nagovorijo tudi čustveno dimenzijo. Pokazati morajo skrb za ljudi, ki jih vodijo. Ljudje potrebujejo pozornost, da jih vidimo, prepoznamo, pohvalimo za njihove dosežke. Ne samo s pohvalami – tudi druga plat je pomembna, dajanje konstruktivne povratne informacije in omogočanje, da se ljudje razvijajo. Šteje tudi pripadnost, da so del tima, del nečesa večjega.

Če želimo zadovoljiti mentalno dimenzijo, potem moramo zaposlenim omogočiti, da si sami postavljajo cilje, prioritete in kako bodo opravili svoje delo; seveda znotraj jasno postavljenih okvirov, kar je naloga vodenja. Eden od ključnih motivacijskih dejavnikov je avtonomija. To, da sami odločamo kaj, kdaj, s kom in kako bomo delali. Zraven pa spodbujati ustvarjalnost in omogočiti čas za strateško razmišljanje.

Duhovna dimenzija. Kjer ni vizije, ljudje umirajo, je zapisano v prerokbah; seveda to ne pomeni, da umirajo fizično, ampak mentalno, čustveno in duhovno. Ljudje potrebujemo vizijo, rabimo vedeti kam gremo. Najboljši vodje in podjetja znajo definirati jasno in navdušujočo vizijo, ter postaviti vrednote po katerih bomo živeli. Najboljši vodje so tudi vzor, živijo te vrednote in vizijo ter poskrbijo, da zaživijo tudi med ljudmi; in ne ostanejo le lepa, a mrtva črka na papirju.

Izzivi vodenja

Eden od izziv vodenja je, da te potrebe nagovori. Drugi izziv je, da nehamo meriti delo v obliki časa. Vse preveč še nagrajujemo ljudi za prisotnost, za čas, ki ga namenijo delu. Premalo pozornosti namenjamo energiji, ki jo vložijo v delo in rezultatom, ki so posledica tega dela. Tistega, kar nagrajujete, boste dobili več, pravi rek. Zato se ne čudite, če imate težave z nadurami. Prisotnost še ni noben pogoj, da bodo ljudje vlagali svojo najboljšo energijo, bili zavzeti in osredotočeni na svoje delo. Poleg tega, ker je pomembna prisotnost in jo ponekod tudi nagrajujejo, se dogaja, da tudi bolni pridejo na delo. Kako takrat delajo in kakšni so rezultati se ne sprašujemo, ali vsaj ne dovolj. Čas je, da se začnemo.

Merljivi dejavniki zavzetosti

Kakšno je stanje zavzetosti nam pokažejo različne raziskave, ki se delajo na tem področju. Gallupov inštitut že več kot trideset let meri zavzetost; letos pričakujemo novo objavo dveletnih rezultatov, do takrat se bom skliceval na obstoječo iz leta 2013. V njej najdemo podatek, da je samo 15% slovenskih delavcev resnično zavzetih, 15% pa je aktivno nezavzetih.

Podjetje, ki ima razmerje med zavzetimi in nezavzetimi zaposlenimi 2:1 lahko pričakuje značilno boljše rezultate na naslednjih področjih: ocena zadovoljstva strank, dobičkonosnost, produktivnost, zadržanje ključnih ljudi, manjše število nesreč pri delu, manj kraje, nižji absentizem, nižji nivo reklamacij (poškodovanih, slabih izdelkov).

Še posebej zanimiva in za tale prispevek pomembna ugotovitev Gallupove raziskave je, da zavzeti zaposleni značilno bolje skrbijo za svoje fizično zdravje. Le-ti so v boljšem zdravstvenem stanju in imajo bolj zdrave življenjske navade kot aktivno nezavzeti. Podjetja in vodje, ki se potrudijo dvigniti kvaliteto delovnega mesta, ogromno privarčujejo zaradi nižjih zdravstvenih stroškov.

Po najnovejših podatkih za Slovenijo nas absentizem – bolniška odsotnost (izdatki delodajalcev in zavoda za zdravstveno zavarovanje ZZZS) vsako leto stane 450 milijonov evrov. Posredni strošek je ocenjen na 900-950 milijonov evrov (Delo, 4.12. 2015). Številka o kateri se splača govoriti in še bolje kaj ukrenit, mar ne?

Raziskava zavzetosti, ki jo dela Tower Watson, je pokazala, da obstajajo trije merljivi pogoji za trajno zavzetost: 1) tradicionalna zavzetost – pripravljenost zaposlenih, da svojo najboljšo energijo vložijo v delo, 2) omogočanje – da imajo orodja, vire in podporo za dobro delo in 3) energija – delovno mesto, ki aktivno podpira fizično, čustveno in medosebno dobro počutje. Njihova raziskava je pokazala, da imajo v podjetjih, kjer so tako vodje (vrhnji menedžment) in menedžerji aktivno zavzeti in podpirajo aktivnosti za dvig zavzetosti, kar 72% več zavzetih zaposlenih.

Raziskava HBR, ki je bila objavljena leta 2014, dodatno podkrepi ugotovitve zgoraj omenjenih raziskav. Bolj ko so zadovoljene osnovne energijske potrebe, bolj zdravi, zadovoljni, zavzeti, produktivni in lojalni so zaposleni. Poskrbite za ljudi in oni bodo poskrbeli za vaše podjetje.

Kot kažejo raziskave, imajo vodje ogromen vpliv na ljudi, ki jih vodijo, na podjetja, time in posredno tudi družbo kot celoto. Eden od ključnih dejavnikov je tudi energija – skrb za zdravje in dobro počutje, torej upravljanje s človeškimi energijami zaposlenih. Na srečo vodje nimajo monopola nad tem. Vsak je sam odgovoren za svojo energijo, s tem za svoje zdravje, dobro počutje in tudi delovno uspešnost. Zato ne glede na to, kakšno je stanje pri vas, velja pravilo: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Zato v prihodnjih člankih ne samo o tem, kaj bi podjetja morala narediti na tem področju, ampak tudi kaj lahko naredimo sami. Tudi če vodstvo in podjetje temu ne namenja pozornosti, lahko sami veliko naredite za to, da boste imeli več energije, bili bolj zdravi in zavzeti.

Kakšno je stanje pri nas?

Pomagajte ugotoviti – sodelujte v raziskavi. Vsak odgovor šteje. Prosim, da iskreno odgovorite na anketo o stanju na delovnem mestu.  Je popolnoma anonimna.   Vzela vam bo največ 10 minut časa. Na anketo! Hvala v naprej! O rezultatih bom poročal v naslednjih Pro Aktivnih novicah. Ostanite z nami.  Prosim vas, da jo posredujte tudi svojim sodelavcem, da bo čim bolj reprezentativna.

Prosimo odgovorite na anketo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.

Prijava na brezplačne ProAktivne novice

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.
Prijava na brezplačne ProAktivne novice