Danes se v poslovnem svetu veliko govori in tudi meri se zavzetost zaposlenih. Gallupove raziskave kažejo, da so zavzeti zaposleni veliko bolj produktivni, da podjetja, timi, ki so polno zavzeti, dosegajo boljšo produktivnost, večji profit, lažje zadržijo ključne kadre in dosegajo višjo zvestobo strank. Podjetja se tako trudijo ustvariti kulturo zavzetosti v svojih podjetjih. Zavzetost je širok pojem. Kaj torej vse vpliva na zavzetost?
Google je 17.11. 2015 objavil rezultate večletne raziskave, ki je na osnovi poglobljenega spremljanja več kot 180 Googlovih timov prišla do ugotovitve, da je za uspešno in učinkovito delovanje tima ključna psihološka varnost. Potem šele sledijo zanesljivost, jasno postavljeni cilji, poslanstvo in pomen dela. O tem si lahko preberete v kratkem prispevku 5 ključnih vprašanj za leto 2016, ki so in bodo tudi letos enako aktualna. Kdaj govorimo o psihološki varnosti? Ko so posamezni člani tima povsem odkriti drug do drugega, ko lahko pokažejo svojo ranljivost. Osnova vsega tega pa je zaupanje. Ko si ljudje resnično zaupanjo, potem je mogoče zgraditi varno okolje, v katerem se zgradi kultura zavzetosti in sodelovanja.
Že leta 2005 je na osnovi svojih izkušenj pri delu z vodstvenimi timi o pomenu zaupanja pisal Patrick Lencioni v svojem znamentem delu 5 disfunkcij tima (The 5 Dysfunctions of a Team, 2005) in odprl to pomembno temo. Če dobro pomislite, je zaupanje tisto ključno vezivo, ki drži odnose skupaj. Če želite zgraditi visoko uspešno in zavzeto podjetje ali tim, potem morate dvigniti nivo zaupanja med vašimi sodelavci.
Definirajmo zaupanje
Najbolj osnovna definicija pravi, da je to prepričanje, da je nekdo ali nekaj zanesljivo, dobro, pošteno, učinkovito itd. Bolj poglobljena nas spomni, da s tem mislimo na zanesljivost karakterja, sposobnost, moč ali vero v nekoga ali nekaj. Lahko si ga tolmačimo, da zaupate v osebo, skupino ali sistem, ko je prisotno tveganje ali negotovost. Ko zaupamo, čutimo gotovost, da bo druga stran upoštevala naše potrebe in nas obravnavala pošteno. Zaupanje pomeni, da ste sposobni napovedati, kaj bodo drugi ljudje v določeni situaciji naredili in kaj se bo zgodilo. Če se lahko obkrožimo z ljudmi, ki jim zaupamo, potem si lahko ustvarimo varnejšo sedanjost in še boljšo prihodnost.
Zaupanje ima biološko kemično osnovo
Najnovejše raziskave kažejo, da ima zaupanje biološko-kemično osnovo in svoj hormon, ki mu rečemo oksitocin. Ta hormon se sproža, ko se ljudje dotikamo. Ime hormona oksitocin izhaja iz grščine in pomeni ‘lahek porod’. Oksitocin je socialni hormon, hormon ljubezni, zaupanja, povezovanja in bližine, ki se sprošča, ko matere rojevajo in po rojstvu dojijo svojega otroka. Ta »zaljubljenost«, ki se zgodi ali ne zgodi med mamo in otrokom, v veliki meri vpliva na našo sposobnost ustvarjanja intimnih odnosov v prihodnosti. Umivanje, masaža in hrana prav tako dvignejo nivo tega hormona. Ko se sprošča in pride v možganske sinapse povzroča občutek blaženosti in zadovoljstva, ki traja približno pet minut. Ta občutek zniža bitje srca, upočasni dihanje in zniža nivo stresnih hormonov. Prav tako oslabi vez med čelnim režnjem (našim direktorskim centrom) in amigdalo (žlezo, ki skrbi za odziv beg ali boj), kar po domače pomeni, da nas pomiri. Poleg tega oksitocin vpliva tudi na pozornost in spomin.
Zaradi vseh teh pozitivnih učinkov številni znanstveniki predvidevajo, da hormon oksitocin ne samo znižuje strah ampak povečuje tudi zaupanje med posamezniki. Najnovejše raziskave na področju neuroekonomike so pokazale, da vam takrat, ko vam nekdo pokaže zaupanje, možgani začnejo izločati oksitocin in posledično postanete tudi sami bolj zaupljivi.
Predstavljajte si naslednji poizkus v katerem so raziskovalci udeležencem vzeli vzorce krvi pred in po preizkusu ter izmerili nivo oskitocina. Ključni preizkus zaupanja je temeljil na vprašanju ali ste pripravljeni dati denar drugi osebi, ki je ne poznate. Razlog zakaj bi poslali denar popolnemu tujcu je, da v transakciji lahko zaslužite trikratno vrednost vložka. Oseba na drugi strani, ki je prejemnik denarja, nima nobene obveznosti vrniti denar, ki ste ji ga poslali. Raziskave na več stotih udeležencih tega preizkusa kažejo, da se pri 95% udeležencih poveča nivo oksitocina kot rezultat donacije (zaupanja) in so potem pripravljeni del denarja vrniti, ki se skladno s pravili igre potroji. Zaradi dvignjenega zaupanja smo pripravljeni vrniti neznancem, ki so nam bili pripravljeni pomagati in nam izkazali zaupanje.
Avtor knjige Trust Factor (Dejavnik zaupanja), Paul Zak, pravi, da zaupanje spodbuja oksitocin, ki spodbuja našo pripravljenost vrniti zaupanje. Tako lahko gledamo na oksitocin kot na biološko osnovo zlatega pravila, ki ga poznajo vse religije: obravnavajte druge tako kot bi radi, da drugi obarvnavajo vas. Biološka definicija se glasi, če boste lepo ravnali z mano, potem mi bodo možgani izločili oksitocin in kot rezultat tega bom tudi jaz prijazen do vas.
Če vam drugi zaupajo in posledično dvignejo oksitocin, postanete bolj radodarni in zaupljivi. Ker oksitocin vpliva na spomin, pomeni, da se boste teh dogodkov tudi bolj spomnili, kar posledično vodi do več zaupanja. Skratka, zaupanje proizvaja zaupanje. In bolj ko dvigujete zaupanje, več ga boste dobili. Zaupanje ima dokazano biokemično osnovo.
Zaupanje je ključ za grajenje odnosa
Da je zaupanje programirano v naše gene ali kot smo videli, v naše možgane, nam kažejo tudi rezultati raziskav, ki jih je v svoji uspešnici Prisotnost predstavila Amy Cuddy. Ko se prvič srečamo z neko osebo, si na hitro odgovorimo na dve vprašanji: »Ali lahko tej osebi zaupam? in »Ali lahko to osebo spoštujem?« Na osnovi odgovorov, čeprav pogoso podzavestnih, si ustvarimo vtis o tej osebi in jo ocenjujemo ali kot bolj prijetno ali kot bolj kompetentno. Ena dimenzija vedno prevladuje in obe kvaliteti ne cenimo enako. Najprej in hitrje ocenimo toplino in zaupanje, ker je to z evolucijskega vidika bolj pomembno. Za preživetje naših prednikov je bilo bolj pomembno, da so ugotovili ali si oseba zasluži zaupanje kot to, ali je kompetenta. Seveda je idalno, če je oboje. Nasprotno pa, če ugotovite, da je oseba zlonamerna in kompetentna, je dobro, da jo imate na očeh in ostanete na razdalji.
Ključno za odnose je torej, da pokažemo dobronamernost in tako dvignemo nivo zaupanja. Pogosto na to pozabljamo, še posebej v poslovnem svetu. V želji, da bi sklenili posel ali prodali, se trudimo pokazati svoje sposobnosti in kaj vse nudimo. Posebej v prodaji se prodajalci preveč in prehitro osredotočijo na to, kaj prodajajo, kaj znajo, kaj vse dobrega lahko ponudijo potencialnemu kupcu in premalo na to, da bi zgradili odnos in s tem pokazali in zadovoljili potrebno po zaupanju in dobronamernosti.
Podobno se dogaja tudi vodjem, pri čemer bi rad opozoril na dve posebni okoliščini. Ko pride vodja v novo podjetje, novo delovno sredino ali ko napreduje v sedanjem podjetju. Takrat pogosto pozabi na dobronamernost in zaupanje, ki mu je pomagalo priti do sem in se trudi pokazati, kako je pameten in kompetenten; pri tem pa pozablja, da ga drugi lahko vidijo kot arogantnega in nezainteresiranega. Ti vodje ne dobijo pravih (povratnih) informacij, kar vodi do slabih odločitev in posledično do napak.
Če povzamem: zaupanje je vgrajeno v nas in ima biokemično osnovo. Ko ga znamo zbuditi in zgraditi pri drugi osebi, lahko vsi pridobimo. Raziskave kažejo, da je v podjetjih, kjer je visoko zaupanje, tudi več inovacij, več podjetniškega razmišljanja in v državah, ki imajo visoko stopnjo zaupanja, je boljša ekonomska situacija. Torej je ključno vprašanje kako zbuditi in zgraditi zaupanje. O tem boste brali v marčevskih Pro Aktivnih novicah. Ne zamudite, izidejo v sredo, 1. marca 2017.