Ne ubije te teža, ki jo nosiš. Ubije te način, kako jo prenašaš.
Lou Holtz
V ZDA je bila leta 1998 izvedena študija, v kateri je sodelovalo 30 000 ljudi. S pomočjo vprašalnika so ocenili, koliko stresa so doživeli v preteklem letu. Poleg tega so odgovorili tudi na vprašanje: »Ali menite, da stres škoduje vašemu zdravju?«
Osem let kasneje so znanstveniki analizirali demografske podatke in ugotovili, kdo od udeležencev raziskave je v tem obdobju umrl. Pokazala se je pozitivna korelacija med zelo stresnim načinom življenja in smrtnostjo. To se zdi precej intuitivno. Bistven podatek, ki ga moramo ob tem izsledku upoštevati pa je dejstvo, da je visoka raven stresa povečala smrtnost za 43% le pri posameznikih, ki so bili prepričani, da jim stres škodi.
Prepričanja igrajo v življenju veliko vlogo. Zanimiv je podatek, da telesna aktivnost, zdrava prehrana, izogibanje kajenja, vzdrževanje zdravega krvnega pritiska in še drugi preventivni ukrepi za zdravo življenje v povprečju doprinesejo le 4 leta k življenjski dobi posameznika, medtem ko pozitivna naravnanost do staranja v povprečju podaljša življenjsko dobo za kar 7,6 let.
Podobno je tudi s stresom. Najnovejše raziskave kažejo, da je miselna naravnanost najpomembnejši faktor, ki določa, kako bo stres vplival na fizično in psihično stanje posameznika. Ko se znajdemo v stresnih okoliščinah, začnemo ocenjevati tako okoliščine kot tudi svojo sposobnost, da se s stresom uspešno soočimo. Ta proces v večini primerov poteka nezavedno, vendar pa ga lahko spremenimo v zavesten proces.
Pri tem nam pomagajo tehnike »miselne intervencije«, ki jih v svoji najnovejši uspešnici The Upside of Stress, predstavi avtorica knjige Kelly Mcgonigal. Bistvo »miselne intervencije« je v tem, da začnemo energijo, ki se manifestira v telesu in jo čutimo na najrazličnejše načine (pospešen srčni utrip, dihanje, potne dlani …) usmerjati v svojo sposobnost ukrepanja, reševanja naloge, ki je pred nami oz. spopadanja z izzivom.
Namesto da globoko vdihnemo zato, da bi se »pomirili«, razmišljajmo, da globoko vdihnemo zato, da začutimo vso energijo, ki se sprošča v telesu. Ni se treba obremenjevati s tem, kaj se dogaja v telesu in kaj naj bi to pomenilo, temveč je dovolj le začutiti, da se telo pripravlja na delovanje v polnem zagonu.
Naslednji korak je, da sami pri sebi jasno definiramo, kako bomo to energijo uporabili. Vprašamo se naslednje: »Kako lahko ukrepam? Kaj lahko v tem trenutku storim zato, da bom korak bližje svojemu cilju?«
V stresnih situacijah se pogosto pojavijo pomisleki: »Le kaj mi je tega treba?« ali »Koliko bolje bi bilo, če mi tega ne bi bilo treba prestajati.« Toda okoliščine so takšne kot so, stres je prisoten. Ideja je, da spremenimo svoje stališče, svoj pogled na realnost. Zato si raje recimo: »Želim storiti to, kar me čaka. Želim aktivno sodelovati. Sprejemam izziv.«
Spreminjanje miselne naravnanosti nikakor ni enostavno. Če je stres do sedaj veljal za našega »sovražnika«, ki smo se ga aktivno izogibali, se morda na začetku počutimo, kot da ravnamo proti sebi ali da se konformiramo, in zato čutimo odpor do spreminjanja lastnega stališča. Morda je najtežje v celotnem procesu »intervencije« ravno to; premagati svoj odpor do spremembe.
Morda boste potrebovali nekaj časa, preden boste videli v novi luči. To je povsem normalno. Za začetek razmislite o tem, v kakšnih okoliščinah iz vsakdanjega življenja bi lahko začeli uporabljati »miselne intervencije«. Preizkušajte. Ko začutite tremo oz. strah pred pomembno izkušnjo, ukrepajte. Imejte v mislih da ste vi tisti, ki dajete pomen lastnemu stresnemu odzivu.
Če želite izvedeti več, naročite in preberite povzetek omenjene knjige. V njem so predstavljene še druge »miselne intervencije«, s katerimi si lahko pomagate. Poleg tega se boste podučili še o bioloških procesih v zvezi s stresom in spoznali tri različne vrste stresnega odziva, kar vam bo pomagalo spremeniti vaš odnos do stresa in posledično vplive, ki jih ima stres na vaše sposobnosti.