Kako fizična aktivnost vpliva na rezultate, ki jih dobivate?

Da bi človeku v življenju uspelo, mu je Bog podaril dvoje, in sicer vzgojo in telesno aktivnost. Ne ločeno, eno za dušo in drugo za telo, pač pa oboje skupaj. Z uporabo obojega lahko človek doseže svojo popolnost.

— Plato

Se zavedamo pomena fizične aktivnosti

Ali se sploh zavedamo pomena fizične aktivnosti na našo delovno uspešnost? Seveda se moramo še prej vprašati, če se zavedamo pomena fizične aktivnosti na naše zdravje, čustveno, mentalno in duhovno trdnost.

Če pogledamo naš šolski sistem, potem ne moremo trditi, da je tako. Prav v letih šolanja, torej v zgodnjih formativnih letih življenja, se ustvarjajo navade in zdravi vzorci življenja. Eden izmed ključnih predmetov se imenuje športna vzgoja, a je, žal, potisnjena na obrobje pomembnosti.

Kakšno je zdravje naših otrok? To je seveda zelo kompleksno vprašanje, na katerega ne poznam dobrega odgovora. Lahko pa se lotimo parcialnih delov, ki jih poznamo. Po objavljenih podatkih se uvrščamo na tretje mesto med državami EU po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov (Grenka resnica o sladkorju, Delo, Sobotna priloga, 15.2. 2014). Avtorica Irena Štaudohar navaja, da so zadnji podatki za skupino predšolskih otrok spodbudni, saj kažejo, da sta se čezmerna telesna teža in debelost pri slovenskih predšolskih otrocih stabilizirali. Upajmo, da je temu resnično tako.

Telesna vzgoja v šoli pri nas in po svetu

Kako naš šolski sistem ceni telesno vzgojo? Če so moji podatki točni, potem gre nekako takole. Od prvega do šestega razreda, torej v prvih dveh triadah, imajo otroci trikrat na teden po eno uro športne aktivnosti. V tretji triadi pa samo še dvakrat po 45 minut športne vzgoje. Poleg tega si v tretji triadi lahko učenci izberejo še 1 uro izbirnega predmeta na teden. Resnici na ljubo, si verjetno tisti, ki bi to najbolj rabili, tega običajno ne izberejo.

Tvorec športno vzgojnega kartona, dr. Janko Strel iz Fakultete za šport, pravi, da je količina vadbe, ki izboljša človekovo športno zmogljivost in športno znanje tja do 10 ur (celih, ne šolskih) tedensko. Temu pritrjuje tudi dr. John J. Ratey, profesor na Harvardski medicinski fakulteti, ki v svoji knjigi Spark, predstavi projekt Napervillske srednje šole (Naperville Central High School). V tej šoli so uvedli stalno prvo uro fizične vadbe. Torej prva ura zjutraj je vedno športna vzgoja. Projekt, ki ga izvajajo od leta 2003, je to šolo izstrelil med eno najbolj uspešnih, njene učence pa spremenil v ene najbolj fizično pripravljenih in, po rezultatih testov, uspešnih v ZDA.

Šolski primer, ki nam je lahko za zgled                    

Na šoli dobivajo odlične rezultate, razumevanje prebranega se je izboljšalo za 2 oceni, matematični rezultati za neverjetnih 23%. Tako kažejo rezultati testov Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS), testi, ki so oblikovani tako, da med seboj primerjajo nivoje znanja v različnih državah. In kako se v primerjavi z drugimi državami odrezali na v Napervillu, kjer je 97% učencev izpolnilo test (torej ne samo najboljši in najbolj bistri)? V naravoslovju so prišli na 1. mesto na svetu, samo pri matematiki pa na 6. Zaostali so samo za: Singapurom, Korejo, Tajvanom, Hong Kongom in Japonsko. Torej je s pomočjo dodatnih ur športne vzgoje mogoče tekmovati tudi na svetovnem nivoju!

Sprememba načina ocenjevanja

Učenci, dijaki na tej šoli, začnejo jutro s športno vzgojo. Bolje rečeno, s tekom na eno miljo. Pri tem uporabljajo srčne monitorje in od rezultatov so odvisne tudi ocene. Hitrost ni pomembna. Pomembno je, ali se je učenec pri teku dovolj potrudil in je tekel dovolj časa med 80% in 90% svojega maksimalnega srčnega utripa. Oceno dobi na osnovi tega, koliko se je potrudil in ne na osnovi rezultata. Poglejmo kaj prinese ta sprememba v ocenjevanju. Prvič, ocena je odvisna od posameznika. Vsak se lahko potrudi in teče v tem območju. Vsak pač ne more doseči rezultata, ki po nekih normativih velja za odlično oceno. To pa lahko zaradi genov, zaradi prejšnje telesne aktivnosti, ipd. Vsi ne moremo biti vrhunski tekači, se pa lahko vsak potrudi. Torej, pri učencih nagrajujemo trud – če se je potrudil po svojih najboljših močeh, dobi odlično oceno.

Neil Duncan, vodja tega programa na Napervillski šoli, pravi, da bi včasih nekomu, ki preteče 1 miljo v 12 minutah, dal oceno 2 ali 3, danes mu lahko da 5 zaradi zgoraj opisanega spremenjenega načina ocenjevanja. Kaj to otroku pove? Če se potrudim, lahko dobim petico. To je pod mojim nadzorom. To, da bom tekel v času, ki je po normativih za petico, mogoče ni vse odvisno od mene. Če otrok ne more doseči tega rezultata, četudi se je potrudil po najboljših močeh in je potem za to nagrajen z, recimo 3, kaj si lahko misli? Verjetno nekaj v stilu: »Ne glede na to, kako se trudim, ne morem doseči dobre ocene, torej, zakaj bi se sploh trudil?!« Telesna vzgoja mu je brez zveze. Otrok dobi odpor do telesne vzgoje in se jo pravzaprav nauči sovražiti, se je izogibati. Kasneje se ta vzorec prenese v odraslo življenje.

»Vsi deli telesa, ki imajo svojo funkcijo, če jih zmerno uporabljamo in treniramo tako kot je primerno, postanejo zaradi tega bolj zdravi, bolj razviti in se starajo bolj počasi. Če pa jih ne treniramo, postanejo podvrženi bolezni, se slabše obnavljajo in se hitreje starajo.«

Hipokrat

Primer domačega kraja

Poglejmo si še en primer, ki ga dobro poznam – to je OŠ Gorje. Tu ne gre za kakršnokoli raziskavo, ampak preprosto ugotavljanje dejstev glede na zgoraj opisano. V šoli je cca 260 otrok. Šola se je uvrstila na visoko 8. mesto najboljših osnovnih šol v Sloveniji. Eden od razlogov za to je morda tudi to, da v Gorjah živijo bolj pametni in pridni ljudje in da imamo odličen učiteljski potencial. Morda?

Glede na zgoraj omenjeno Napervillsko študijo bi rekel, da tukaj veliko vlogo odigra tudi športna aktivnost otrok iz Gorjanske šole. Kot prvo, jih več kot 50 trenira tek na smučeh, potem so tukaj še drugi športi: nogomet, hokej na ledu, kolesarstvo, odbojka, atletika, veslanje in razni plesni športi, če omenim samo največje. V teh športih je vključenih vsaj polovica gorjanskih otrok. Tu bi lahko iskali enega izmed razlogov uspeha. Moj prijatelj, profesor športne vzgoje na gorjanski šoli, prof. Nenad Pilipovič, bi rekel, da vsakdo prispeva kamenček k uspehu: učitelji, starši, otroci in šport. Moja trditev je, da šport v Gorjah prispeva k uspehu učencev na šoli. Tu gre zahvala šoli in učiteljem, ki to spodbujajo. Vsi imamo koristi od tega. To bi bila zanimiva raziskava za kakšno diplomsko nalogo: učni uspeh učencev, ki se aktivno ukvarjajo s športom v primerjavi s tistimi, ki se ne.

Fizična aktivnost spodbuja nevrogenezo

Najnovejše raziskave kažejo, da fizična aktivnost spodbuja rast celic in njihovo fizično povezovanje. Temu pravimo nevrogeneza. To pomeni, da se krogotoki v možganih športno aktivnih ljudi okrepijo. Več kot je raziskav, bolj jasno postaja, da fizična aktivnost priskrbi edinstven stimulans, ustvarja okolje v katerem so možgani pripravljeni na učenje in se učijo hitro in voljno. Aerobna aktivnost ima dramatične vplive na prilagajanje in uravnavanje sistemov, ki so mogoče izven ravnotežja in optimizira tiste, ki so v ravnotežju. Je nepogrešljivo orodje za vse, ki želijo doseči poln potencial.

Povezava med telesno vadbo in storilnostjo

Vrnimo se h gospodarstvu. Torej, če se telesna aktivnost dobrodelno vpliva na rezultate učencev, ali vpliva tudi na rezultate zaposlenih? Raziskave kažejo, da ja, in to v veliki meri. Veliko bolj kot se tega zavedamo. Naj navedem nekaj primerov, ki so dokumentirani:

• V pivovarni Coors so izračunali, da za vsak dolar vložen v poslovni fitnes      program, dobijo nazaj 6,15 dolarja.
• Zaposleni v General Motors, ki so bili vključen v fitnes program, imajo za 50% manj pritožb in poškodb pri delu ter za 40% manj izgubljenega časa.
• Devetmesečna raziskava med direktorji je pokazala, da so tisti, ki so redno vadili, izboljšali svojo telesno pripravljenost za 22%, njihovo izboljšanje sprejemanja kompleksnih odločitev pa se je izboljšalo za kar 70% v primerjavi s tistimi, ki niso bili telesno aktivni.
• V podjetju Johnson and Johnson ocenjujejo, da so zaradi wellness programa, ki poteka v njihovem podjetju, v prejšnjem desetletju privarčevali 250 milijonov dolarjev zdravstvenih stroškov; vračilo investicije je bilo 2.71 dolarja za vsak vloženi dolar.
• V podjetju DuPont so zmanjšali odsotnost z dela za 47,5%. Tisti, ki so sodelovali v fitnes programu, so manjkali 14% dni manj, kar je skupaj naneslo 12.000 manj dni bolniških odsotnosti.

Zgoraj opisani primeri navajajo otipljive številke, ki jih težko prezremo. Ali pač? Še vedno imam občutek, da podjetja sicer skrbijo za izobraževanje svojih zaposlenih in organizirajo delavnice in treninge različnih veščin, od prodaje, komunikacije, pogajanj, vodenja itd. Glede fizičnega treninga pa imajo podoben odnos kot naše šolstvo. Ne vidijo direktne povezave, ki seveda ni tako zelo očitna na prvi pogled in kratkoročno. Dolgoročno pa prinaša vrhunske rezultate.

Kaj lahko naredite? Začnite spodbujati svoje zaposlene, da se bolj načrtno začnejo ukvarjati s fizično aktivnostjo. Vpeljite programe za spodbujanje fizične aktivnosti. Povečajte zavedanje. Eden od prvih korakov je, da jim organizirate delavnico Moč polne angažiranosti, kjer govorimo o teh in drugih vidikih upravljanja z energijo in povečevanja odpornosti na stres. Dodatne informacije dobite tudi na mojem blogu, kjer je niz  člankov na temo povečevanja angažiranosti na delovnem mestu.

Viri:

Tom Rath: Eat, move, sleep; Mission day, New York, 2013

Gretchen Reyonlds: The first 20 minutes, Icon Books, London, 2013

dr. John J. Ratey: Spark, The Revolutionary New Science of Exercise and the Brain, 2008

Jim Loehr: Energija uspeha, MKZ, Ljubljana, 2006

Leonard L. Berry, Ann M. Mirabito, and William B. Baun: What’s the Hard Return on Employee Wellness Programs? Harvard Business Review, december 2010

Seminar Moč polne angažiranosti

Delavnica Moč polne angažiranosti pomaga vašim sodelavcem, da bodo poskrbeli za svojo in posledično tudi za energijo podjetja. Kaj vam pomagajo vrhunsko usposobljeni ljudje, če nimajo energije, da bi pokazali ali uporabili svoje znanje in veščine? V interesu vsakega vodje in vsakega podjetja je, da aktivno spodbuja zaposlene, da poskrbijo zase in da ustvari okolje v katerem je upravljanje z energijo: fizično, čustveno, mentalno in duhovno,  ključna sestavina vzdrževanja vrhunskih rezultatov.

O avtorju članka in voditelju delavnice:

Janez Hudovernik ima 24 let poslovnih izkušenj. Svojo kariero je začel v podjetjih Lip Bled in IBM Slovenija. Zadnjih 18 let dela kot svetovalec, coach in trener na področju prodaje, vodenja in osebne ter organizacijske učinkovitosti. Njegovo delo in predavanja so  inspirativna, uporabna in prinašajo rezultate. Je licencirani trener za izvajanje programa Moč polne angažiranosti (The Power of Full Engagement) s strani Human Performance Institute. V svoji karieri je sodeloval z nekaterimi uspešnimi slovenskimi športniki in timi na področju polne angažiranosti in mentalne priprave.

Sam je aktiven rekreativen športnik. Predvsem se udeležuje tekov, pol maratonov in maratonov. Aktivno skrbi za svojo energijo in skupaj z družino, ženo Tadejo in šestimi otroci: Elo, Valterjem, Rebeko, Klaro, Andrejo in Rafaelom živi načela polne angažiranosti.

Janez je eden od pionirjev coachinga v Vzhodni Evropi. Za dodatne informacije ga lahko kontaktirate na: janez.hudovernik@proacta.si ali pa na: http://www.linkedin.com/in/hudovernik