Ste zadovoljni s svojim življenjem? Še boljše je vprašanje, kako pravzaprav merite uspeh. Kateri so vaši kriteriji uspeha? Od časa do časa verjetno naredite obračun. Življenje je na nek način kot šport, kot igra. Pri športu navsezadnje šteje rezultat. Kakšen je vaš trenutni rezultat?
Življenje kot igra
Če hočete zmagati v športu, morate zelo dobro poznati pravila igre in biti izjemno dobri pri veščinah, sicer nimate velikih možnosti za zmago. Vrhunski športniki to dobro vedo in si prizadevajo, ter trdno trenirajo, da bi okusili slast zmage. Kakšna pa so pravila vaše igre?
Dve igri
Karkoli delamo, sta vedno prisotni dve igri, dve vrsti pravil. Tako v športu kot v poslu obstajata notranja in zunanja igra. Obe sta prisotni istočasno. Vprašanje je, kateri dajete prednost. Uspeh v življenju zahteva sposobnost tako v zunanji kot v notranji igri. Zunanja igra je tisto, kar lahko vidimo. Notranja igra je tisto, česar ne moremo videti. Naj razložim na aktualnem športnem primeru – nogometu.
Zunanja igra
Zunanja igra pri nogometu je najprej in predvsem rezultat. Sledijo še ostali zunanji merljivi pokazatelji uspeha kot npr. število pretečenih kilometrov, posest žoge, število točnih podaj, število izvedenih kotov, število strelov na gol, število strelov v okvir vrat, … A na koncu šteje le število zadetkov in dejstvo, da ste dali enega več kot ste jih prejeli.
Notranja igra
Kaj pa je notranja igra pri nogometu? Notranja igra je veliko manj vidna in težje merljiva. Temelji predvsem na vrednotah in principih. To, da igrate po pravilih, da se trudite po najboljših močeh, da ste disciplinirani, pripravljeni sodelovati, biti ponižni in se podrediti timu, čeprav bi vam morebitni zadetek močno izboljšal statistiko in dvignil ceno na trgu. Pomeni, da ste pripravljeni pomagati, ste resnicoljubni in timski igralec.
V poslovnem svetu je zunanja igra promet, dobiček pred obdavčitvijo, vračilo investicije (ROI), število novih strank, število prodajnih razgovorov, ipd. Notranja igra pa je samozavest, odpornost, osredotočenost, disciplina, pripravljenost pomagati, upanje, ponižnost, poštenje, integriteta, ipd.
Je univerzalna
Če dobro pomislite, so dejavniki notranje igre tako pri športu kot v poslovnem svetu enaki. Pravzaprav so enaki na vseh področjih življenja. Notranji kriteriji uspeha so vedno prisotni in so si vedno podobni, so del vašega karakterja. Obstaja pa ena bistvena razlika. Ko merite rezultat po notranjih kriterijih, v bistvu tekmujete sami s sabo in takrat nikogar ne ogrožate. Ko izboljšate svojo sočutje, ponižnost, ko ste bolj resnicoljubni, ohranjate upanje, postanete tudi bolj trdni in samozavestni, izboljša se tudi zunanji rezultat. Poleg tega ste naredili napredek pri nečem, česar vam nihče ne more vzeti, kar je trajno. Nekaj, kar bo ostalo z vami dokler boste živi.
Notranja igra je torej tista prava igra, ki bi jo morali igrati. Nič ni narobe z zunanjimi kriteriji uspeha, vendar naj ne bodo to edini dejavniki. Sicer se boste ujeli v začaran, nikoli zaključen krog in vedno ste samo korak pred nespodobnim povabilom, ko lahko prestopite mejo. Zakaj je tako?
Ali obstaja trajno zadovoljstvo?
Ste opazili, da vas zunanje nagrade in dosežki nikoli ne morejo povsem zadovoljiti? Zasvojenost z zunanjimi nagradami in doseganjem ima psihološko, nevrokemično osnovo, tako kot zasvojenost s hrano, alkoholom, cigareti, drogo ali seksom. Ob uspehu se v naših možganih izloča hormon dopamin. Povečana količina dopamina nas osreči, vendar učinek tega hormona kaj hitro mine in potem iščemo nove izzive. Ko se enkrat navadite na neko količino, vam ta ni več zadosti, rabite več, podobno kot pri drogah. Telo se navadi in odmerek je potrebno povečati. Podobno je z doseganjem, zunanjimi uspehi in materialnimi nagradami.
Kaj pa ko pade dopamin?
Naši možgani se hitro prilagodijo na zadovoljstvo, ki nam jo prinese najnovejša naprava, pametni telefon, avtomobil ali obleka. Navdušenje in zadovoljstvo izgine kot plima. Če želimo doseči enako stopnjo zadovoljstva, moramo povečati količino; kar pomeni še večje dosežke, več tveganja, iti nekam, kjer še nismo bili, narediti nekaj kar še nismo. Pademo v hedonistični vrtiljak. Nikoli ne more biti dovolj trofej, denarja, oblek, kozmetike, … da bi naredili trajno razliko. Vprašanje je, če se tega zavedamo ali se kljub temu poženemo na vrtiljak.
Ste opazili, da je naša družba zelo umerjena na zunanjo igro. Danes se ceni: denar, status, moč, hitrost in lepota. Ti standardi usmerjajo in določajo naš občutek vrednosti, ki pa močno vpliva na odločitve, kam bomo usmerjali našo energijo in kakšne odločitve bomo sprejemali. Začnemo se primerjati s sosedi, tekmovati s konkurenčnim podjetjem, zasledovati cilje prometa, dobička in potem nas lahko zanese tudi v dvomljive odločitve. Pri športu temu rečemo prekrški in »umazana igra«. Podobno je tudi v poslovnem svetu in življenju. Vsak dan lahko beremo, poslušamo in gledamo o tem, kako podjetja in posamezniki prestopijo mejo v želji po vrhunskih rezultatih.
Ali je vredno?
Kaj ko smo boljši od soseda, od konkurence? Ali smo zadovoljni? Verjetno smo trenutno lahko celo zelo zadovoljni, vendar to zadovoljstvo hitro mine, ker hitro najdemo nekoga, ki je še boljši in tekma se ponovi. Pehamo se za novimi zunanjimi pokazatelji in to za kratek občutek sreče in zadovoljstva. Pri tem ostajamo notranje izpraznjeni, ker na nekem intuitivnem nivoju čutimo, da to ni to. Ujeti smo v igro in si ne znamo pomagati. Upam, da niste preveč zasvojeni z zunanjo igro in nagradami, ki jih dobivate. Pozor, sosed ima nekaj boljšega!
Pozabljamo, da obstaja tudi notranja igra, ki je prav tako vedno prisotna, a na žalost manj vidna in manj otipljiva. To je igra našega karakterja, naših najglobljih vrednot. Ko obrnemo svojo osredotočenost, se pojavi povsem nov svet. Zato vpeljite tudi semafor notranje igre, ne samo zunanje.
Kaj nas najbolj osrečuje?
Raziskave o sreči kažejo, da nas najbolj osrečuje povezanost z drugimi, tesna prijateljstva in pozitivni odnosi. Torej, ko srečate nekoga, ki vam je blizu, ste srečni. Srečati pomeni srečo. Je možno, da beseda sreča prihaja od srečati? Če želite biti srečni in uspešni, je prav tako pomembno, da imate jasen namen in poslanstvo v življenju, ki vam daje občutek osebnega nadzora, prispevanja in upanja. Ste opazili, kako deluje dopamin, ko nekoga obdarujete? Takrat še najbolj osrečite sebe.
Viktor Frankl v svoji knjigi Človek v iskanju smisla zelo nazorno ponazori, kako pomemben je namen, poslanstvo v življenju. Je celo odločilnega pomena za vaše preživetje v najtežjih zunanjih okoliščinah. Prav tako brez namena ne moremo narediti nečesa resnično pomembnega. Težko dosežemo zmago, ki bi nas osrečila.
Naš občutek namena je naša najbolj intimna stvar. To nas razlikuje od drugih bitij na tem planetu. Naša edinstvena sposobnost vprašati se ZAKAJ? nam omogoča, da osmislimo naša prizadevanja, vključno tista, ki na prvi pogled izgledajo usmerjena k zunanjim nagradam: denar, plezanje po karierni lestvi, doseganje pokalov, rušenje rekordov, ….
Ko izberete svoje poslanstvo, postanete agent svoje sreče, svoje sreče kovač. Pomagate si lahko z naslednjimi vprašanji:
- Kakšna oseba želim biti?
- Kaj je nekaj, na kar bi bil ponosen, da sem dosegel in nima roka trajanja?
- Ali bi ta dosežek izboljšal moje dobro počutje in/ali počutje drugih?
- Katere lastnosti karakterja želim razviti?
- Kaj bi rad naredil s temi prednostmi? Ali bodo te kapacitete služile le meni ali tudi drugim?
Kako boste vi odgovorili na ta vprašanja? Kaj je torej smisel vašega življenja? Zmelkoow so to že davno ugotovili: Smisel življenja. Torej, po čem boste merili vaše življenje?