Poskrbite za telesno kondicijo in povečali boste svojo delovno učinkovitost in ustvarjalnost

Zgodba o glukozi in inzulinu
2. 3. 2016
STRES IN »MISELNE INTERVENCIJE«
1. 6. 2016
Prikaži vse

Poskrbite za telesno kondicijo in povečali boste svojo delovno učinkovitost in ustvarjalnost

Vzemimo vsakodnevno delo vodje, ki od njega zahteva vrhunske napore in s tem vrhunski vložek energije. Pri svojem delu najbolj črpa zaloge čustvene energije (delo z ljudmi) in mentalne energije (sposobnost osredotočanja). Torej, 8-urni delavnik (pogosto je to v resnici 10 ali več urni) pomeni, da je naš vodja »pretekel« vsaj dva čustveno-mentalna maratona; vzemimo, da je dober rezultat, če uspete fizično preteči maraton pod 4 ure, trenutni rekord je tik nad dvema urama. Torej, če ste resnično vrhunski vodja, to pomeni tri do štiri čustveno-mentalne maratone na dan. Ni čudno, da ste zvečer utrujeni, brez energije in posegate po raznih substancah in sladkorjih – ogljikovih hidratih, predvsem procesiranih. Pri tem se zgodi zgodba o inzulinu.

Če bi morali preteči dva maratona, bi bili utrujeni, mar ne? Tudi če bi bili profesionalni maratonec. Vsem jasno. Pozabljamo, da podobne zakonitosti kot na fizičnem nivoju veljajo tudi na čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju. Dobra fizična kondicija vam pomaga dvigniti energijo na vseh ostalih treh nivojih.

Narejeni smo za gibanje

rojeni za tekNaše delovno mesto ne vključuje dovolj gibanja, mi pa smo narejeni za gibanje. Ena izmed svetovnih uspešnic ima celo naslov Rojeni za tek. Najprej se moramo zavedati, če želimo biti vrhunski na svojem področju, moramo poskrbeti tudi za fizično energijo, ki je nenazadnje temelj vseh energij. Gibanje je pomemben dejavnik obnavljanja in dvigovanja naše energije. Najprej razblinimo nekaj predsodkov s katerimi se srečujemo.

Mit št. 1: Gibanje je za mlade

Hvala bogu je to vse manj in manj res. Čeprav nekateri še tako mislijo. Ko pridejo v štirideseta ali petdeseta leta, začnejo opuščati gibanje, češ: »Sem že prestar za vse te teke, maratone, prireditve, fitnes in dvigovanje uteži; to je za mlade.«

Dejstvo je, da so naša telesa zgrajena za gibanje in če jim ga ne damo dovolj, se pospeši proces staranja. Se še spomnite, ko ste bili mlajši, kako ste vstali s stola? Danes to mogoče naredite bolj počasi in previdno, mogoče celo začutite kakšne bolečine ali trdoto. Zategnjenost.

Mit št. 2: Moram hoditi v fitnes

Ni nujno. Ne šteje samo vadba v fitnesu. Za vzdrževanje kondicije in svojega dobrega počutja ne rabite hoditi v fitnes. Lahko trenirate sami. Kot dobra telesna vadba šteje lahko tudi delo na vrtu, hoja, ples. Danes najbolj priporočajo tako imenovani visoko intenzivni intervalni trening, ki ga boste zasledili pod kratico HIIT. Gre za kratke intenzivne treninge z obdobji počitka in obnove. Moj izgleda takole. Našel sem si cesto, ki gre v hrib. Do tja imam približno deset minut lahkega teka, ki mi služi kot ogrevanje, potem se po 30 sekund zaženem v hrib z vso silo in nato cca 90 sekund hodim počasi nazaj dol in tako naredim 8-10 takih ponovitev. Torej, dobre pol ure in imate vrhunski intervalni trening. Ključna korist je, poleg dviga kondicije, še pospešeno kurjenje telesnih maščob.

Mit št. 3: Bolje slabo sedeti kot dobro stati

Vaše delo verjetno ne vključuje veliko fizičnega napora ali gibanja. Pogosto smo po več ur pred računalnikom, v avtomobilu, se vozimo med naslednjimi obveznostnimi, sedimo na sestankih. Skratka, naše delo je sedeče. Človek pa ni bil rojen za sedenje.

Sedenje in miza sta novejši iznajdbi, čeprav imamo občutek, da sta z nami že dolgo. Večino zgodovine je bil sedež simbol položaja, avtoritete in namenjen samo za vladarje. Delovne mize se pojavijo šele konec 17. stoletja. Danes so prisotne vsepovsod in se nam zdijo samoumevne. Za vse, ki se želite osvestiti o škodljivosti sedenja, si lahko preberete članek Kako sedeče delo vpliva na vaše zdravje in dolžino vašega življenja

Vse več raziskav kaže, če sedite nepretrgoma več kot eno uro, se poveča nevarnost srčnih bolezni, slabe prekrvavitve in bolečin v sklepih. Preveč krvi gre v noge, tako, da jo ne pride dovolj v možgane, srce in druge organe. Telo potrebuje več kisika in krvnega pretoka, kot ga dobi, ko sedite. Že ena ura sedenja lahko poslabša cirkulacijo tudi za 50%. Seveda se lahko proti temu borite, če vsakih 90 minut naredite odmor in ubijete dve muhi na en mah. Izboljšate cirkulacijo, negirate negativne učinke sedenja in naredite prepotreben odmor.

Odmori so v poslovnem svetu še vedno premalo cenjeni. Na ljudi se preveč gleda kot na stroje, ki lahko delajo 24/7, mi pač ne. Vem, da je to prisotno tudi v Sloveniji in nekoga, ki bi redno vstajal od mize in se šel sprehajat, bi hitro označili kot zabušanta. Tudi naša raziskava je pokazala, da si samo 42% lahko vzame en odmor v času delavnika. Pri nas torej še vedno prevladuje delovna etika, ki jo imenujemo glavo dol in delaj. Vsi se osredotočajo še vedno na ure, premalo pa na rezultat. Ure na delu niso vse. Pomembno je, kaj naredite v teh urah. Rezultat šteje. O odmorih in njihovi koristnosti v eni izmed prihodnjih Pro Aktivni novic. Vrnimo se nazaj k gibanju.

Ustvarjalnost je v nogah

Veliko lahko naredite že med delom – vpeljite hodeče odmore in dobili boste vsaj dvojne koristi. Poglejmo podrobneje. Številni uspešni ljudje vam bodo rekli, da so najboljše ideje dobili ob hoji, teku. Najbolje razmišljajo, ko hodijo. Einstein je že pred več kot pol stoletja dejal, da je kreativnost v nogah. Tudi Nietzsche je dejal nekaj podobnega: »Vse resnično velike misli so osmišljene pri hoji.« Steve Jobs je bil poznan po tem, da je dolgo hodil in razmišljal. Uvedel je celo hodeče sestanke. Tem vrhunskim zgledom sledijo številni uspešni ljudje, kot tudi Mark Zuckerberg – ustanovitelj Facebooka, poznan po svoji hoji po gozdu.

Hodeči sestanki

hodi na sestankuFizična aktivnost, še posebej hoja, je odličen način za reševanje problemov, in to vseh vrst, tako službenih kot osebnih. Zato je seveda vredno razmisliti o ideji o hodečih sestankih, ki jo je uporabljal Steve Jobs in jo še uporablja Zuckerberg. Tudi sam večkrat predlagam, da imamo hodeči družinski sestanek. Vam še nisem zaupal, da imamo redne družinske sestanke? No, pa sem vam in na to temo pripravljava z ženo tudi čudoviti priročnik. Po desetih letih se nam je nabralo kar nekaj izkušenj. Poleg tega z ženo sprehod uporabljava za pogovor, usklajevanje mnenj in urnikov. Hoja je res edinstven način za to. Ni čudno, da je tako popularna. Le vključiti jo morate. S hodečimi sestanki boste ubili najmanj tri muhe na en mah. Povečali boste kreativnost vaših sodelavcev, dobili bodo dnevno potrebno dozo fizične aktivnosti, kot tretje pa bodo preostanek dneva bolj zavzeto delali.

 Kaj pravi znanost o tem?

Študija na Univerzi v Stanfordu je pokazala, da so ljudje bolj ustvarjalni ko hodijo, kot pa ko sedijo. Rezultati so bili objavljeni v Journal of Experimental Psychology, 2014. V različne eksperimente je bilo vključenih 176 ljudi. Cilj je bilo ugotoviti, kakšen vpliv ima hoja na ustvarjalno razmišljanje. Ena skupina je ostala sedeča, druga pa je šla na sprehod zunaj, tretja na tekaško stezo. Po zaključku so jim dali več različnih nalog ustvarjalnega razmišljanja.

Rezultat: 100 % tistih, ki so hodili zunaj, so generirali vsaj eno visoko kakovostno, novo idejo v primerjavi s samo 50% tistih, ki so sedeli. Večina je bila veliko bolj ustvarjalna po hoji in sicer v povprečju za okoli 60%.

Hoja spodbuja generiranje novih a še vedno primernih idej in učinek se pozna še nekaj časa potem, ko se ljudje usedejo. Ali ste hodili na tekaški stezi ali zunaj, ni bistveno vplivalo na rezultat. Bistvo je bila hoja. To še ne pomeni, da morate kupiti toliko tekaških stez, kolikor imate članov tima. (Ni sicer slaba ideja.) Si predstavljate hodeči sestanek, ki ga zaključite in potem naredite še kratek visoko intervalni trening? Zakaj pa ne?

Uporabni zaključek: pojdite na sprehod kot eden od vaših načinov odmora, osciliranja. Vzemite si čas za razmišljanje in pojdite na sprehod, v gozd. Skratka pojdite, hodite. Začnite tako, da si vzamete recimo dva sprehoda po 10 minut. Prosim vodje, ki tole berete, da organizirate hodeče sestanke in začnete spodbujati vaše sodelavce h gibanju, še posebej če želite nove, sveže perspektive, ste ujeti v problemu, se pripravljate na brainstorming seanso, ….

Kaj pa zapisnik?

Rekli boste: »Hodeči sestanki, kaj pa zapisnik, kaj pa dogovori?« Danes ni nobenih ovir. Vsi imamo pametne telefone in vsaj eden lahko posname sklepe, katere potem tajnica pretipka v zapisnik. Je pa potrebno ideje in sklepe ujeti takoj, ko so sveži. Ideje, kot ste morda že opazili, imajo kratko življenjsko dobo – so kot milni mehurčki: preden se razblinijo, jih pozabite.

Iz svoje izkušnje vam lahko povem, da boste dobili boljše rezultate če npr. zjutraj naredite dober intervalni trening ali popoldne malo manj intenzivnega za sproščanje dnevnega stresa. Ni potrebno, da greste v fitnes ali na tekalno stezo, lahko je to tek, hoja, ples ob sproščujoči glasbi. Vaše telo je lačno gibanja, zakaj mu ne bi ustregli?

Nevrogeneza

Gibanje je bolj ključno za vaše možgane, kot za to kakšno telo boste imeli. Težko boste toliko telovadili ali gibali kolikor lahko pojeste. Včasih smo se učili, ko izgubite možganske celice, so izgubljene za vedno. Danes vemo, da lahko z gibanjem sprožite proces nevrogeneze. To je tvorjenje novih možganskih celic. Res pa je, da imajo te nove celice kratko življenjsko dobo, tri do štiri tedne in če jih v tem času ne zaposlite, bodo odmrle. To lepo razloži zakaj nekateri vrhunski športniki še vedno ostajajo na nekem nivoju mentalnih sposobnosti, čeprav stalno generirajo nove celice. Pogosto ti niso znani po tem, da bi zavili v knjižnico ali šolo, in te nove celice zaposlili. Sicer bi bili najboljši športniki tudi najbolj pametni, pa pogosto ni tako.

Torej, vzemite si čas, ni potrebno veliko. Pol ure na dan, petkrat na teden in boste zadovoljili svoje potrebe in postali eden bolj fizično pripravljenih Slovencev. Vključite tudi kratke sprehode v času odmorov. Zapomnite si, kratka vaja, ki jo izvajate redno, je veliko boljša kot optimalna, ki jo odlašate. Akcija!

Želite izvedeti več, dvigniti svojo energijo in energijo sodelavcev na višji nivo, pa ne samo skozi gibanje ampak skozi vse štiri nivoje človeške energije? Potem organizirajte delavnico Učinkovitega upravljanja z lastno energijo.

Kako ste zadovoljni z delom – mentalna dimenzija našega dela

Mentalna dimenzija zadovo z delMentalno energijo rabimo za osredotočanje. Praktično vsaka aktivnost potrebuje določeno mero osredotočanja. Kako dobro nam razmere na delu omogočajo osredotočanje, kako pri samem delu izrabljamo in obnavljamo mentalno energijo, ter kako to vpliva na naše zadovoljstvo pri delu? O tem v nadaljevanju, najprej pa rezultati ankete. Na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni sploh ni res in 5 zelo res, so rezultati naslednji:

  • Vem kaj se od mene pričakuje – 4,29
  • Delo imam pod nadzorom; imam možnost načrtovati aktivnosti in postavljati cilje – 4,03
  • Lahko se osredotočam na eno stvar naenkrat (brez večopravilnosti) – 3,03
  • Imam možnost za učenje in razvoj – 3,60
  • Lahko si vzamem čas za ustvarjalno ali strateško razmišljanje (ustvarjalno delo) – 3.23

Vem kaj se od mene pričakuje

Velika večina ima postavljene cilje in pričakovanja. Kar 87% vas dobro ali zelo dobro ve, kaj imate za narediti. To je zelo pomemben dejavnik, Gallupova raziskava zavzetosti (Gallupovih 12 vprašanj) ga postavlja na prvo mesto. Vedeti, kaj so cilji, je ključ zadovoljstva in angažiranosti.

Delo imam pod nadzorom

Občutek nadzora, avtonomije, je prav tako eden od ključih motivatorjev in dejavnikov zavzetosti. Prav tako zelo dober rezultat, še posebej, če ga primerjamo z ameriško raziskavo v kateri je sodelovalo preko 10.000 zaposlenih, pri nas pa 62. Kar dobrih 83% ocenjujete, da imate delo pod nadzorom, da lahko sami postavljate cilje in prioritete. Medtem ko je samo 34% udeležencev na to odgovorili pritrdilno v primerljivi študiji. Več kot dvakrat več. Samo upam, da je to tudi res.

Brez večopravilnosti

Ta dejavnik ima najnižjo oceno. Udeleženci ocenjujejo, da morajo delati več stvari naenkrat, da je potrebno stalno preskakovanje iz ene teme na drugo. To je seveda mentalno zelo naporno in eden večjih povzročiteljev stresa. Številne raziskave kažejo, da ljudje nismo dobri pri večopravilnosti, čeprav sami mislimo, da smo. Raziskave v prometu kažejo, da se nevarnost za nesrečo dramatično poveča če hkrati vozite in telefonirate, bog ne daj, pišete sporočilo. Še vedno je rezultat boljši kot v primerljivi študiji, pri nas jih je 42% odgovorilo, da se lahko fokusirajo na pomembno, medtem ko v primerljivi študiji samo 19%.

Imam možnost za učenje in razvoj

Možnost učenja in razvoja je eden ključnih dejavnikov tako Herzbergove motivacijske teorije, kot tudi Gallupovih 12 vprašanj o zavzetosti. Več kot polovica, 57%, vas je odgovorila, da imate pri delu možnost za učenje in razvoj, medtem ko je bilo pri Američanih takih samo 35%.

Strateško in ustvarjalno razmišljanje

Druga najslabše ocenjena kategorija. Upam, da rezultati držijo in da ste se na anketo odzvali tisti v najboljših slovenskih podjetjih, kajti tudi tu močno odstopamo. Samo 16% Američanov je na to odgovorila pozitivno, pri nas pa več kot 43%.

Ko primerjamo rezultate, moramo vedeti, da je seveda možnost napake pri nas veliko večja, ker je vzorec dramatično manjši. Upam, da je vsaj pri tistih, ki ste izpolnjevali anketo, to res, in da ne gre samo za preslikavo stanja, ki ga imamo v šolah. Veste, da je za Zoisovo štipendijo potrebna povprečna ocena 4.92 in da je po nekaterih podatkih (vse neformalno, ker se tega javno ne objavlja), povprečna ocena v devetih razredih osnovnih šol okoli 4,2? Zanimivo, še posebej če primerjamo povprečno oceno pri Kitajcih, kjer je 3,2. Ko pa primerjamo rezultate PISA ocenjevanja, so naši učenci bolj pridni, Kitajci pa bolj pri vrhu. Upam, da tale naša odstopanja niso rezultat izkrivljene slike, ki jo imamo o sebi. O tem je lepo pisal Miha Mazzini v kolumni Slovenska odličnost. Ne morem si kaj, da ne bi podvomil v rezultate. Kako je možno, da smo tako dobri, a gospodarstvo je v ….

Unovčite ustvarjalnost pri delu

Pred nekaj dnevi je pri angleški založbi izšla knjiga z naslovom Capitalizing on Creativity at work, pri mednarodni založbi Edvard Elgar. Knjiga je zbornik izjemnih praktičnih primerov o uporabi ustvarjalnosti zaposlenih in praktični uporabi novih idej, izboljšav, reševanj problemov. Pobuda zanjo in tudi dva glavna urednika, sta mlada slovenska strokovnjaka, dr. Miha Škerlavaj in dr. Matej Černe, skupaj še z dvema norveškima znanstvenikoma, Andersom Dysvikom in Arnejem Carlsenom. Soavtorjev posameznih poglavij je še več. Med njimi tudi pisec tega bloga.

V knjigi je dobro predstavljeno razumevanje trikotnika: ljudje, procesi in ideje, ki ženejo inovativnost. Številni različni pogledi o tem, kar vemo danes o kreativnosti, in praktični primeri uporabe v najboljših podjetjih jo naredi še posebej odličen priročnik za vse, ki želijo dodatno izboljšati ustvarjalnost in unovčiti ideje svojih zaposlenih.

capitalizing on creativityDanes je ustvarjalnost nuja in poganja razvoj in poslovanje podjetja, a je še vedno prevečkrat samo na nivoju besed in dobrih namenov. Priročnik vam na praktičnih primerih iz prakse predstavlja uporabljene tehnike v različnih podjetjih, panogah in tudi kontinentih. Imeti idejo je eno, unovčiti jo, je povsem nekaj drugega. Celo najbolj enostavna, preprosta ideja, ki jo vpeljete in unovčite, je boljša od najboljše ideje na papirju.

Lahko jo naročite: http://www.e-elgar.com/shop/capitalizing-on-creativity-at-work. Vključuje 25 poglavij. Skoraj v vsakem poglavju so predstavljeni tudi praktični primeri, ki jih lahko zgrabite, stečete v vaše podjetje in jih implementirate.

Vsekakor priročnik, ki bo postal stalnica ne samo na najboljših univerzah, ampak tudi pri širokem številu podjetij, ki se zavedajo pomena, ki se skriva v njihovih ljudeh in še ne prebujeni ustvarjalnosti. Najprej jo je potrebno zbuditi in potem še unovčiti. Naslednjič vam zaupam zgodbo iz poglavja, kjer sem soavtor.

Kako živeti kreativno?

Danes se pogosto govori o kreativnosti kljub temu, da izraz ni najbolje definiran. Kako doseči kreativnost, kako biti kreativen? Elizabeth Gilbert, avtorica knjige Jej, moli, ljubi, v svojem TED Talk-u Your elusive creative genius, ugotavlja, da je kreativnost lastna prav vsakemu človeku, najti je potrebno le način, kako jo obuditi.

Kreativnost je povezana z radovednostjo. Vsi ljudje smo po naravi radovedni in vsi imamo ideje, zato je za začetek dobro izhodišče, če spremenimo svojo naravnanost do kreativnosti. Kreativnost namreč ni nekaj, kar bi bilo dano le redkim izbrancem. Vsi smo kreativni, le prebuditi moramo svojo naravno težnjo po radovednosti.

Za prebujanje radovednosti in posledično kreativnosti je zelo pomembno, da vsak dan znova zaposlimo svoje misli. Življenje postane pestrejše in srečnejše, če si vsak dan vzamemo nekaj časa za razmislek, ki ni povezan le z dnevno rutino. Morda smo kaj zanimivega prebrali, izvedeli. Morda nam je kdo zastavil vprašanje potrebno razmisleka… Razmišljanje o čemerkoli prebuja kreativnost.

Povzetek članka Fear is boring, and other tips for living a creative life

Frustracije, ki jih doživljamo takrat, ko se nam pri delu zatakne, so ravno tako možnost za prebujanje lastne kreativnosti. Če na težave, na katere naletimo pri delu, in tudi širše v življenju, pogledamo kot na del procesa, in ne kot na oviro, so nam lahko v izziv, ob katerem poskušamo iskati ideje, kako se z njimi čimbolj konstruktivno soočati. To je prava kreativnost. Trenutki, v katerih nam gre vse gladko, so pravzaprav redki. In, roko na srce, v njih ni prav dosti kreativnosti. Kreativni smo v resnici takrat, ko se nam zatakne in iščemo načine kako naprej.

Naslednja ovira, ki jo lahko preskočimo v procesu prebujanja lastne kreativnosti, je opustitev težnje po perfekcionizmu. Ni treba, da je vse popolno. Če si prizadevamo za to, najverjetneje nikoli ne bomo uspeli. Pomembno je razlikovati med perfekcionizmom in težnjo po tem, da se trudimo po svojih najboljših močeh, ki je, v nasprotju s težnjo po popolnosti, gonilo kreativnosti.

Tudi strah nam včasih prepreči, da bi izrazili ves svoj kreativni potencial. Zmotno je misliti, da naj bi se zato strahu znebili. Ravno nasprotno, strah je nekaj povsem običajnega. Vedno bo prisoten, prav tako kot dvom. Strah je eno izmed temeljnih človekovih čustev, ki nas že od rojstva ohranja pri življenju. Toda ko pride do kreativnosti, jo strah zamori. Obstaja rešitev. Ko začutimo strah, ko podvomimo, je najbolje, da občutek zaznamo in se z njim »pogovorimo«. »V redu. Trenutno me je malo strah. A to me ne bo ustavilo. Vseeno se bom posvetil/a nalogi, ki je pred mano in se potrudi/a po svojih najboljših močeh.«

Pogosto slišimo, da bomo zares srečni šele takrat, ko bomo sledili svojim sanjam ali počeli to, kar nas zares veseli. Takšno prepričanje bolj kot karkoli drugega povzroča frustracije, saj velik del življenja preživimo tako, da ne delamo točno tistega, za kar menimo, da bi nas v danem trenutku osrečevalo. Če so »strast« in »sanje«, ki jih povezujemo s srečo, pogosto nekaj nejasnega, bolj kot ne v oblakih plavajočega, je radovednost vedno tu in čaka na nas, da jo obudimo. Če postanemo bolj pozorni, lahko vsak dan najdemo nekaj zanimivega. Ideja, vprašanje, glasba, slika, spomin, način, kako razmišljamo o stvareh, ki se nam dogajajo v življenju … Drobne ideje, ki se nam porajajo, so tiste, ki ustvarjajo trenutke sreče, saj v nas obudijo zavedanje, da smo pravzaprav kreativen original v tem svetu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.

Prijava na brezplačne ProAktivne novice

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.
Prijava na brezplačne ProAktivne novice