Pomen počitka – zakaj lahko naredite več ko delate manj

10 + 10 = 10 knjig, ki vam jih priporočam in 10 najbolj branih prispevkov
21. 12. 2017
Prihaja obdobje timov
7. 2. 2018
Prikaži vse

Pomen počitka – zakaj lahko naredite več ko delate manj

Je več res bolje?

Odlično delo zahteva vrhunsko pripravo in dober počitek. Glede priprave nam je še jasno, glede počitka pa ne več. Je treba delat, spal boš ko boš star, počitek je za lenuhe in podobne trditve nas k temu spodbujajo. Hitro lahko zapademo v stanje »več je bolje«. Več trdega dela in boljši bodo rezultati. To se dogaja tako poslovnežem kot športnikom. Tako na počitek pogosto pozabimo, posledice pa so lahko hude: izgorelost in padec rezultatov.

Pravilo 10.000 ur

Pred desetletjem je Malcolm Gladwell v svoji knjigi Prebojniki populariziral pravilo 10.000 ur; da je potrebno 10.000 ur namernega treninga, da postanete vrhunski. Izkazalo se je, da ni vsak trening dober. Najbolj znane so raziskave dr. Andersa Ericssona, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem, kaj naredi ljudi vrhunske.

Podrobneje si o namernem treningu lahko preberete v blogu Kaj vam prinese dober trening. Tokrat naj le na kratko razložim kaj pomeni namerni trening. To je trening, ki je čim bolj podoben temu, kar bomo delali v realni situaciji. Osredotoča se na posamezne težke dele, ki jih potem vadimo, dokler ne postanejo avtomatski. Vključuje pravočasno ter pravilno podano povratno informacijo, ki služi za izboljšano načrtovanje in ukrepanje.

Tekma je najboljši trening

V športu velja, da je tekma najboljši trening. Enako velja tudi na poslovnem področju. Največ se naučimo ob delu. Obstaja pa razlika med športom in poslovnim svetom. Športniki po tekmi skrbno analizirajo potek in na osnovni spoznanj načrtujejo prihodnje treninge. Kdaj ste kot vodja ali prodajalec analizirali vaše delo s pomočjo video posnetka ali vsaj coacha? Verjetno ne prav pogosto. Če pa že, ste verjetno eden tistih, ki ste na poti do vrhunskih rezultatov.

Če bi bilo res potrebnih samo 10.000 ur, potem bi po petih letih službe že imeli za sabo to vsoto ur (vzeli smo predpostavko, da delate približno 2.000 ur/leto) in bi morali biti vrhunski. Kako dobri bi morali biti potem po 10, 15 ali več letih dela? Pa smo res? Torej vložene ure niso dovolj, pomembna je tudi kvaliteta vloženih ur, ki jo dobimo z namernim treningom.

V zelo zanimivem Ted predavanju vrhunski kirurg in avtor uspešnic Atul Gawande razloži, kako je prav po petih letih dela prišel do res najboljših rezultatov, potem pa se mu je ustavilo. Ni več napredoval, ampak je dosegel plato. Kakšna je bila njegova rešitev? Najel si je coacha. Si predstavljate, vrhunski kirurg ima pri svojih operacijah prisotnega coacha, ki mu potem daje povratno informacijo in skupaj načrtujeta izboljšave. Rezultat? Spet je začel napredovati. Ogled toplo priporočam – tukaj.

Ko je Malcolm povzemal Ericssonovo študijo o vrhunskih violinistih Berlinskega konzervatorija, je pozabil del, ki govori o počitku; mogoče se mu ni zdelo zanimivo ali pa se ni zavedal pomena počitka. Če podrobneje preberete Ericssonovo raziskavo; o tem je pisal tudi v svoji knjigi Vrh (Peak), lahko ugotovite, da najboljši violinisti niso samo vadili več, ampak so tudi več spali (več kot eno uro na dan kot dobri) in si vzeli več časa za počitek. Imeli so več odmorov in pogosto so si popoldne privoščili tudi krepčilni spanec; več o tem.

12.500 ur počitka

Če povzamem ključne ugotovitve: za vrhunski rezultat je poleg 10.000 ur namernega treninga potrebnih še 30.000 ur spanja in 12.500 ur namernega počitka. Torej več »ne dela« kot dela!

Zanimivo je, da sta število ur namernega treninga in počitka praktično izenačena. Ali to pomeni, da je počitek ravno tako pomemben, ali mogoče še bolj, kot namerni trening? Je mogoče, da smo spregledali pomen počitka in da iščemo rešitev na napačnem koncu – več dela = (ali pa ni enako) boljši rezultati.

Počitek je ključna sestavina dobrega dela. Vrhunski glasbeniki, športniki, pisatelji, oblikovalci, … in drugi uspešni ljudje se tega zavedajo in posvečajo temu primerno pozornost, že od samega začetka zapisane zgodovine človeštva. Če berete biografije uspešnih ljudi, boste videli, da so počitek jemali izjemno resno; od Hipokrata, Aristotela do Leonarda da Vincija, preko Einsteina, Hemingwaya, Winstona Churchilla, Steva Jobsa do danes Jeffa Bezosa in Marka Zuckerberga, če omenim samo nekatere.

Počitek je kot dihanje, petje, tek ali katerakoli druga običajna dejavnost. V bistvu vsi vemo, kako to početi, vendar z malo več razumevanja in treninga to lahko delamo veliko bolje. Torej tudi počitek lahko izboljšamo, če se tega primerno lotimo.

S spanjem do 19 grandslamov

Športnik leta 2017 je … Roger Federer, živa legenda tenisa. Pri svojih 36 letih je še vedno konkurenčen več kot deset let mlajšim tekmecem. Ena od njegovih skrivnosti poleg namernega treninga je tudi spanje in počitek. Med turnirji redno spi po 9-10 ur na noč. »Verjamem, da ti prav spanje da energijo za nadaljevanje turnirja,« je le ena od njegovih izjav na to temo. Tudi številni drugi športniki pred pomembnimi tekmami počitku in obnovi posvečajo ogromno pozornosti. Res me zanima, kako je za to poskrbel Igor Kokoškov pri naših zlatih košarkarjih; če ima kdo kakšne informacije, prosim delite.

Kako počivate vi pred pomembnim dogodkom: poslovnimi pogajanji, odločitvi o projektu, ki lahko odločilno vpliva na razvoj podjetja, prodajnim razgovorom, pomembno prezentacijo, nastopom, operacijo, …. Upam, da si vzamete čas in na te aktivnosti gledate kot gledajo na tekmo vrhunski športniki. Ker to je v bistvu tekma in rezultati teh aktivnosti so še veliko bolj pomembni kot uspeh športnika. Če Roger ne zmaga turnirja zaradi tega prav veliko ljudi ne bo trpelo, medtem ko vaša napačna odločitev za razvojni projekt ali slab rezultat pogajanj lahko dramatično vpliva na rezultate vašega podjetja in posledično na številne družine, ki jih hrani vaše podjetje.

Span’c je boljši kot žgan’c

Kako dober pregovor imamo! Spanje vpliva na vse, od delovanja živčevja, imunskega sistema, izločanje določenih hormonov, vse do sposobnosti razmišljanja; skratka na vse, kar vpliva na telesne in umske zmogljivosti. Ste pomislili na naslednje dejstvo: prej bi umrli zaradi pomanjkanja spanja kot pomanjkanja hrane! 11 ur brez spanja vas ubije, medtem ko brez hrane lahko zdržite tedne in celo mesece.

Spanje kot najbolj pasivna oblika počitka sploh ni tako pasivna kot se zdi. Možgani se ne izklopijo in so celo noč aktivni pri urejanju spominov, razvrščanju dogodkov dneva in reševanju problemov s katerimi se soočate. Nekaj teh aktivnosti se lahko zavedamo, ko se spomnimo svojih sanj. Na fizičnem nivoju med spanjem poteka čiščenje možganov preko glimpatične tekočine; več o spanju v prispevku Pogled v deželo sanj.

Glavna korist počitka

Možgani niso nikoli pri miru. V osnovi imamo dva načina delovanja možganov: 1) ko so usmerjeni v aktivnosti zunaj nas in 2) ko so usmerjeni navznoter – v svet razmišljanja. Oba sta aktivna, le da so vključeni različni deli možganov. Raziskave kažejo, da je drugo stanje le malo manj energično kot v času angažiranosti možganov v zaznavanje zunanjega sveta.

Potek ustvarjalnega razmišljanja je že leta 1926 v svoji knjigi Umetnost razmišljanja (The Art of Thought) opisal Graham Wallas. Njegove ugotovitve v glavnem držijo še danes, le da jih z vsemi sodobnim inštrumenti sedaj še veliko bolje poznamo in razumemo. Poglejmo si štiri stopnje skozi katere gre ustvarjalni proces.

  1. Priprava, ki vključuje zavestne aktivnosti, kot so: zbiranje informacij, branje, aktivno reševanje problema, pisanje, razmišljanje. To je ključna, nujno potrebna stopnja, ki sproži proces.
  2. Inkubacija – pri nekaterih problemih kot npr. reševanje križanke, lahko traja nekaj sekund do nekaj minut preden dobite odgovor, pri večjih problemih pa traja lahko dneve, tedne ali mesece.
  3. Razsvetljenje. Trenutek, ko odgovor pride bliskovito v zavest. To so t.i. aha trenutki, ki si jih zapomnimo, ker so tako nenadni in izgledajo kot da so rezultat navdiha inspiracije. Pri tem je potrebno poudariti, da morate zaupati procesu in vas bo pripeljal do odgovorov, ob pogoju, da se boste najprej zavestno ukvarjali s problemom.
  4. Verifikacija. Sledi preverjanje izvedljivosti ideje. Gre za zavestno aktivnost, nekaj kar lahko s treningom izboljšate in pospešite. To je del ko rešitev preverite in ugotovite ali je izvedljiva.

Kaj je torej glavna korist počitka? Kreativnost! Brez počitka ni kreativnosti, ni novih idej. Seveda jih ni tudi brez dela in zavestnega ukvarjanja s problemom.

Ali lahko pospešimo proces ustvarjalnosti?

Za prvo in zadnjo fazo že kar nekaj časa vemo, da ju lahko izboljšamo. Najnovejše ugotovite kažejo, da se da pospešiti tudi drugo in tretjo fazo. Pri tem vam lahko pomaga znanost namernega počitka. Katere so tiste aktivnosti, ki vas bodo naredile bolj ustvarjalne in vam pomagale ustvarjalnost vzdrževati dolgo v vašo starost? O tem v prihodnjih prispevkih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.

Prijava na brezplačne ProAktivne novice

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.
Prijava na brezplačne ProAktivne novice