Zdravilna moč gozda
4. 7. 2017
Kaj vam prineseta odkritost in deljenje informacij
5. 9. 2017
Prikaži vse

Kako hrup vpliva na naše življenje

Hrup je vsepovsod okoli nas

Se sploh zavedamo koliko hrupa je okoli nas in kakšen vpliv ima na naše življenje? Ustavite se za trenutek in prisluhnite zvokom okoli sebe. Mogoče je to zvok, ki prihaja iz prižganega radijskega sprejemnika, ali pa imate v ozadju kakšno glasbo, lahko da imate prižgano televizijo … V tem trenutku ko pišem je čez pisarno letel helikopter, mogoče gre mimo vaše pisarne ali stanovanja vlak, nekje nekaj gradijo, razbijajo, ste blizu letališča in vzletajo in pristajajo letala, ali pa gre mimo tovornjak, traktor. Skratka, težko boste našli in prisluhnili tišini.

Mogoče ste se nanj že tako navadili, da ga niti ne opazite in temu sploh ne posvečate pozornosti. Preprosto s tem živite. Vprašanje je, če se tega res ne zavedamo in samo mislimo, da nas ne moti. Ali je temu tudi res tako? Kakšen učinek ima hrup? Je res neškodljivo, če smo blizu zelo prometne ceste, kjer stalno vozijo tovornjaki ali mimo vozi vlak, vzletajo avioni? Lahko ste se res navadili na hrup, ampak ali ste se kdaj vprašali, kakšne so posledice?

Veliko se govori o onesnaženem ozračju, smogu in tudi številne civilne iniciative na tem področju so pri nas zelo uspešne. Kvaliteta zraka je pomembna, tega se zavedamo in stremimo k temu, da to izboljšujemo. Kaj pa onesnaženost s hrupom, zvočna onesnaženost?

Mesta, gneča, promet, avtomobili, zvočniki, bombardiranje z zvokom, kamor pridete. Poglejte okoli sebe in videli boste, da imajo ljudje neprestano slušalke v ušesih ali so »prilepljeni za zaslon«. Ne znamo biti več sami in uživati v tišini. Vsekakor bi bil priporočljiv tudi digitalni detox in ne samo prehranski; a o tem kaj več kdaj drugič. Vrnimo se k hrupu.

Kratko o delovanju naših možganov

Da bomo lažje razumeli vpliv hrupa na nas, najprej poglejmo kako delujejo naši možgani. Če bi vam dali na glavo EEG napravo (ElektroEncefaloGraf ) bi videli, da vaši možgani delujejo na več frekvencah. Ko smo budni, so naši možgani večino časa v beta stanju, kjer je frekvenca naših možganov, ki jo merimo v Hertzih (Hz), med 12 in 38Hz. V tem stanju je pozornost usmerjena v razumske naloge in zunanji svet. Ti valovi so prisotni ko smo budni, pozorni in usmerjeni v odločanje, reševanje problemov, ocenjevanje in druge miselne aktivnosti.

Med meditacijo, ko zadremate, med sprehodom po naravi, ali ko ste resnično sproščeni, pade frekvenca na 12-8 Hz. Temu stanju pravimo tudi alfa stanje in je povezano s sprostitvijo, meditacijo, s sedanjostjo, biti tukaj, prisoten, miren; gre za povezavo telesa in duha.

Med spanjem ali res globoko meditacijo se lahko frekvenca možganov še dodatno umiri in gre v naslednjo fazo, kjer prevladujejo theta valovi med med 03–8Hz (prikazani na sliki; zahvaljujoč Hugu Gamboa). V theta stanju imamo žive podobe, zbudi se intuicija in dostop do informacij, ki gredo preko našega zavestnega zavedanja. To je stanje kjer držimo naše »stvari«: strahove, potlačene spomine, nočne more.

Ko gremo res v globok spanec ali resnično globoko meditacijo valovi lahko padejo pod 0.5 – 3Hz in takrat govorimo o delta frekvenci. V tem stanju se ne zavedamo zunajih stimulansov. Zdravljenje in regeneracija sta posepešena, zato je globok spanec tako pomemben za obnovo in zdravje. Podrobneje o različnih stanjih v katerih se nahajajo naši možgani si lahko preberete v blogu Pogled v deželo sanj.

Ko meditiramo in smo sami v tišini ali npr. na sprehodu po godzu, gredo naši možgani v alfa stanje in kot smo videli lahko tudi globlje. Ko so naši možgani pretežno v alfa stanju se nam porajajo nove ideje, zniža se stres, možgani počivajo in nabirajo nove moči za naslednje odločitve in razmišljanje. Hrup močno vpliva na naše možgane in jih hitro vrže iz globljih stanj in s tem ustavi koristne učinke, ki jih ta stanja prinašajo. Za dobro delovanje možgani nujno rabijo počitek. Kaj pa če ga zaradi hrupa in stalne vključenosti ni dovolj?

Človeški hrup narašča

Hrup, ki ga proizvajamo ljudje, se po nekaterih podatkih podvaja vsakih trideset let. Vse več ljudi gre v mesta. Od leta 2006 na svetu živi več ljudi v mestih kot na podeželju in trend narašča (v Sloveniji smo na srečo šele na ¼ populacije). To pomeni, da vedno več ljudi živi obdanih z vsakodnevnim hrupom zaradi prometa, tako cestnega, letalskega kot železniškega. Človeške aktivnosti povečujejo hrup za cca 30 decibelov. Za boljšo predstavo, že pri 60 decibelih imate lahko težave s tem, da razločno slišite pogovor, 80 decibelov in več pa lahko že poškoduje vaš sluh. Strokovnjaki napovedujejo, da bo zvočna onesnaženost ena od bolj perečih v prihodnji letih.

Na hrup se navadiš; pa se res?

Ljudje, ki živijo blizu železniške proge, letališča ali prometne ceste vam bodo rekli, da se navadijo hrupa in da jih ne moti. Pa to drži? Raziskave kažejo, da se nikoli ne moremo v celoti navaditi na hrup. Če ste se vi navadili, to še ne pomeni, da so se tudi vaši možgani. Znanstveniki so do nedavnega preučevali vpliv hrupa predvsem na poškodbe sluha, danes pa obstaja vse več zanimivih raziskav in dokazov, da vpliva tudi na druge predele naših možganov in da so mogoče poškodbe sluha, (ki po statistiki naraščajo) še najmanjše zlo.

V raziskavah so bili udeleženci priključeni na elektrokaridiograme medtem ko so spali v prisotnosti zvokov vlaka, letala in cestnega prometa. Neglede na to ali so se zbudili ali ne, je njihovo simpatično živčevje odreagiralo na zvok, zvišal se jim je srčni utrip in pritisk ter dihanje. V eni študiji, ki je spremljala ljudi več let, se je pokazalo, da reakcija z leti narašča, da vse slabše toleriramo nočni hrup.

Naša podzavestna naravnanost na hrup ima evolucijski smisel. Speče ali hibernirajoče živali morajo obdržati svojo sposobnost zaznati nevarnost. Nekatere živali so skozi evolucijo izgubile vid (netopirji, določene globokomorske ribe), vonj (delfini in v precejšnji meri tudi ljudje). Ni pa živali, ki bi izgubile sluh. Sluh ostaja še vedno glavni signal za orientacijo in pozornost, ki nam pravi ne samo, da je nekaj zunaj ampak tudi s katere strani prihaja.

Nenaden hrup sproža močne fiziološke reakcije v našem telesu, še posebej v možganih.

Smo žrtve lastnega hrupa

Zvok procesiramo v možganih. Skozi ušesa se zvok prenese v zvočni korteks, možgansko deblo in male možgane (cerebellum), ki skupaj procesirajo strah, vzburjenje in gibanje. Sluh se je razvil veliko pred glasom in je postal ključen za komunikacijo. Ni še povsem jasno ali se je evolucijsko prej razvil vid ali sluh. Pri ljudeh vemo, da prej slišimo, kot pa vidimo. V maternici že slišimo, in tudi takoj po rojstvu je sluh naše najbolj razvito čutilo. Zvok je nekaj kar čutimo s celim telesom. Šele ko ga naši limbični možgani ocenijo, ga v presojo dobi čelni reženj (naši razumski možgani), ki potem ločijo hrup aviona ali tovornjaka od rjovenja leva. V vsakem primeru je ta hrup že pustil sledi v naših limbičnih možganih. Če smo vsako noč deležni hrupa, se to počasi nabira in pripelje do kroničnega stresa.

Kje so meje

Študije so pokazale, če je hrup v nočnem okolju preko 50 decibelov, se poveča krvni tlak za 20% in za vsakih nadaljnjih 5 decibelov naraste še za 14%. Zdravniki, ki so preučevali preko milijon žensk v okolici Bonna, kjer je bil hrup čez 46 decibelov, so imele dvakrat večjo verjetnost, da bodo na zdravilih za visok krvni pritisk, kot tiste, ki so živele pod to mejo.

Raziskave, ki so vključevale šole v bližini letališč, so pokazale, da otroci, ki hodijo v šole, kjer je povečan hrup, zaostajajo v bralnih sposobnostih svojih vrstnikov v mirnih okoljih. Povezava je bila linearna, za vsakih 5 decibelov večji hrup so bili otroci 2 meseca v zaostanku z bralnimi veščinami, kar pomeni, če je bil hrup več kot za 20 decibelov večji, so zaostajali za celo šolsko leto. Poleg bralnih sposobnosti so se znižale tudi ocene. To se je najlepše pokazalo v Muenchenu v Nemčiji, kjer se pred leti preselili letališče. Ocene v šolah, kjer so bili prej ogroženi zaradi letalskega hrupa, so narasle, padle pa so v šolah, ki so v okolici novega letališča. Torej je nekaj resnice v reku: »Tako je hrupno, da sebe ne slišim razmišljati.«

Dobro dokumentirano, a premalo poznano

Poleg vpliva na umske sposobnosti stres zaradi hrupa vpliva tudi na krvni pritisk, delovanje srca, holesterol, trigliciride, fibrinogen, kar vpliva na pretok krvi in celo na koncentracijo krvnega sladkorja. Zanimiv je še dodaten negativen vpliv povečanega hrupa in sicer razdražljivost. Bolj kot ste podvrženi hrupu (cesta, vlak, letalo, gradbišče), bolj ste razdražljivi. Glavna povezava je verjetno zaradi tega, ker hrup dramatično dvigne nivo kortizola, stresnega hormona, kar kažejo različne raziskave. Obstajajo tudi raziskave, da so introvertirani ljudje še bolj občutljivi na hrup kot ekstrovertirani. Introvertirani več ko je hrupa, bolj so pod stresom in več napak naredijo; več o tem si lahko preberete v knjigi Tihi avtorice Susan Cain.

 Kaj pa živali?

Učinki antropofonije (povečanega človeškega hrupa) na naravo in živa bitja so presenetljiva. Za ponazoritev samo nekaj primerov. Znani so pogini kitov zaradi sonarnega onesnaženja, plenilci (npr. volkovi) zaradi zvočne onesnaženosti slabše slišijo plen in je zaradi tega ogrožen njihov obstoj, npr. pri žabah, ki živijo v prisotnosti cestnega hrupa, so opazili, da imajo zaradi tega težave pri iskanju pravega partnerja, ker ne slišijo dobro njihovih pozivov za parjenje. Več o tem si poglejte v zanimivem TEDTalku Bernija Krausa.

 Kako zvoki narave vplivajo na nas

Ljudje imamo radi glasbo in tudi ptičje petje, ki imata svoje podobnosti. Jutranje ptičje petje je bilo vedno znak za varnost, da je vse mirno. Samo pomislite, kako zoprna tišina nastane tik pred nevihto in takrat ne boste slišali ptičjega petja. Torej je za človeka pomenilo, ko ni slišal ptičjega petja, da je nekaj narobe. Ptičje petje in zvoki narave (šumenje vode, gozda, …) nas pomirjajo in nam govorijo, da je vse v redu. Če tega ni, naša podzavest to zazna in poveča se stresni odziv.

Kaj je lepšega, ko se zjutraj zbudite, odprete okno ali stopite na teraso in prisluhnete ptičjemu petju in zvokom narave, ki še niso onesnaženi s človeškimi zvoki. Vem, vsi si tega ne morete privoščiti in tudi vsi ne slišite zjutraj ptičjega petja ampak petje človeških konjičkov. Videli ste, kako to vpliva na vaše možgane in telo. Zato je še toliko bolj pomembno, da si vzamete čas za naravo, načrtno poiščete mesta tudi za dopust, kjer boste lahko znova občutili te blagodejne zvoke in učinke narave. Načrtujte čas v naravi, pomagajte si s piramido povezanosti z naravo (podrobneje) in zmanjšajte hrup okoli sebe kar se le da.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.

Prijava na brezplačne ProAktivne novice

Prijavite se na brezplačne novice in spremljajte najnovejša spoznanja na področjih vodenja, prodaje, coachinga, timskega dela in upravljanja z energijo.
Prijava na brezplačne ProAktivne novice